Repozitorij odprte znanosti

 

 

 

 

 

 

 

V IZUM-u smo začeli razvijati nov repozitorij odprte znanosti, ki bo služil kot glavno orodje za natančnejše spremljanje in vrednotenje slovenske znanstvene produkcije. Drugače povedano, repozitorij bo služil kot informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti CRIS (current research information system) za shranjevanje, izmenjavo in upravljanje z metapodatki, ki se tičejo znanstvenih objav, projektov in financerjev teh projektov.

Izdelava repozitorija odprte znanosti je strokovni izziv, zato je več kot koristno srečati strokovnjake s področja ravnanja z informacijami in podatki ter strokovnjake s področja akademskih knjižnic in raziskovanj.

Konferenca Open repositories je znana po živahnem in neformalnem vzdušju, kjer uporabniki in razvijalci programske opreme s področja odprtih repozitorijev izpostavljajo probleme in se osredotočajo na tehnične rešitve (pogosto se tičejo programske opreme s področja repozitorijev, kot so Dspace, Fedora in Eprints) ter predstavljajo primere dobre prakse. Med udeleženci tovrstne konference je moč srečati tako knjižničarje kot skrbnike repozitorijev, razvijalce programske opreme pa tudi pravnike.

OpenAIRE

OpenAIRE  je organizacija, katere glavna cilja sta promoviranje inovativnih načinov znanstvene komunikacije in spremljanje raziskav. Trend znanstvene komunikacije želi obrniti k odprtosti in transparentnosti, kar dokazuje tudi s tem, da je programski vmesnik za dostop do podatkovnih virov (API) dosegljiv brez omejitev. Vodja OpenAIRE Pedro Principe je s sodelavci predstavil platformo/aplikacijo OpenAIRE Content Provider Dashboard (gl. testno up. ime in geslo v drugem delu prosojnic), s katero so ponudniki informacij (repozitoriji, podatkovni arhivi, spletni časopisi, agregatorji, sistemi CRIS) lahko v interakciji z OpenAIRE. Gre za vstopno mesto za dostop do praktično vseh servisov in storitev OpenAIRE (prosojnice z delavnice A user journey in OpenAIRE services, 1. del  in 2. del). Na tem mestu ne samo da registriramo naš vir podatkov (npr. repozitorij), ampak lahko tudi obogatimo in vrednotimo oz. analiziramo podatke v našem repozitoriju.

Ker se v okviru OpenAIRE intenzivno zbirajo podatki o financerjih, projektih in institucijah, lahko upravljavcu repozitorijev ali drugim zainteresiranim uporabnikom ponudi tudi:

  • Transformacijo in razločevanje morebitnih konfliktov, ki se tičejo relacij med vsemi entitetami, udeleženimi pri znanstvenemu raziskovanju: objave (publikacije), podatki, financerji, raziskovalci, organizacije in podatkovni viri.
  • Prepoznavanje (enoličnih) identifikatorjev, ki so bili dodeljeni objavam ali drugim rezultatom raziskovalnega dela (npr. programska oprema, podatkovni seti), in prikaz povezav do teh rezultatov.
  • Povezovanje rezultatov raziskovalnega dela s podatki o financiranju projekta oz. programa, v okviru katerega je bilo raziskovalno delo narejeno.
  • Izdelavo statistik in poročil o znanstvenem komuniciranju.
  • Kombiniranje zbranih podatkov z drugimi tipi podatkov ter izdelavo prirejenih statistik in analiz, ki segajo tudi na druga domenska področja. Z zbiranjem podatkov skozi daljše časovno obdobje lahko tako identificiramo trende v raziskovanju (npr. nove discipline) ter ugotovimo morebitne dodatne povezave med entitetami, ki nastopajo v znanstvenem raziskovanju.

Kompatibilnost OpenAIRE

Da je neki repozitorij kompatibilen s platformo OpenAIRE, mora izpolnjevati pogoje, zapisane v dokumentu OpenAIRE Guidelines for CRIS Managers.

Dokument priporoča kompatibilnost s podatkovnim modelom CERIF (common european research information format), ki identificira entitete in relacije na področju znanstvenega raziskovanja z namenom olajšati izmenjavo raziskovalnih metapodatkov med repozitoriji institucij. Platforma OpenAIRE za celotno množico podatkov o entitetah in relacijah med njimi uporablja izraz graf.

S tem ko upravljavci repozitorijev CRIS poskrbijo za implementacijo smernic, podpirajo vključevanje in s tem ponovno uporabo raziskovalnih metapodatkov v kontekstu infrastrukture OpenAIRE. Za nas razvijalce pa priporočila predstavljajo smernice, kako sistemu CRIS dodati podporne funkcionalnosti za upravljavce repozitorijev in druge uporabnike. Izmenjava informacij med repozitorijem in platformo OpenAIRE je primer t. i. izmenjave med točkama (angl. point-to-point) med sistemi CRIS, saj je tudi infrastruktura OpenAIRE sama po sebi sistem CRIS.

Treba je omeniti, da je trenutni repozitorij slovenske znanstvene produkcije (openscience.si) že kompatibilen z OpenAIRE.

Prihodnost repozitorijev

Heather Piwowar je predstavila produkt Unpaywall, pri razvoju katerega je sodelovala tudi sama. Gre za iskalnik po znanstvenih objavah ter preostalih rezultatih znanstvenega dela in kot tak ponuja alternativo Googlovemu iskalniku Google Schoolar.

Pri identificiranju prihodnjih trendov glede rabe in uporabe repozitorijev je izhajala iz dveh predpostavk, in sicer:

  • Vsebino, ki je hranjena v repozitorijih, uporablja več ljudi kot kadarkoli.
  • Repozitoriji imajo unikatno pozicijo in imajo tudi vedno več vpliva.

Poleg pravnoformalnih koristi odprtega dostopa je govorila tudi o pomenu integracije in o obsežnih/masovnih podatkih (angl. big data). Slednji nam v prvi vrsti sploh omogočajo, da zmoremo hraniti ter smiselno iskati in prikazati naraščajoče število rezultatov znanstvenega dela. V kombinaciji z umetno inteligenco in algoritmi strojnega učenja pa lahko iščemo in prikazujemo še dodatne povezave med njimi.

Druga uporabnost tehnologij za obsežne podatke pa je, da najprej nudimo dostop naraščajočemu številu uporabnikov ter nato natančno spremljamo njihovo aktivnost. Tu je še treba dodati, da lahko tovrstni uporabniški analitični metapodatki služijo kot osnova za drugačne in bolj »holistične« načine merjenja odmevnosti objav in drugih rezultatov raziskovalnega dela.

V tem kontekstu omenimo deklaracijo Dora, ki jo je podpisala tudi Agencija za raziskovalno dejavnost republike Slovenije. Namen deklaracije je pospešiti alternativne načine merjenja znanstvene uspešnosti.

Prispevek pripravil: dr. Viktor Harej

Reference

  • Viktor Harej: Prosojnice ob interni predstavitvi v IZUM-u 2019.

Dodaj odgovor