Branka Badovinac, IZUM – Stran 3

27. 5. 201915. 5. 2019

»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018

Kakovost zapisov in njihovih (meta)podatkov predstavlja tehnični in teoretični izziv. V bibliotekarski stroki kakovost podatkov lahko razumemo v kontekstu uporabnika, enotne obdelave, katalogizatorja, racionalizacije delovnega procesa in tehnologije (Badovinac, 2017). V okviru aktivnosti spremljanja kakovosti zapisov dnevne produkcije smo h kakovosti pristopili z vidika enotne obdelave virov. Zanima nas, ali podatki ustrezajo mednarodnim standardom, saj vnos podatkov v knjižnične baze podatkov, v primerjavi z drugimi ponudniki podatkov, temelji na načelih natančne preslikave podatkov iz zelo različnih vrst bibliografskih virov, v katerih so upoštevane tudi pomenske značilnosti podatkov, kar pogosto povečuje njihovo kompleksnost.

Preberi več “»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018”

5. 3. 20195. 3. 2019

Nacionalni centri COBISS-a so gonilniki razvoja COBISS.net

COBISS je model sistema, ki predstavlja platformo nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji in Albaniji, z letom 2018 pa tudi na Kosovu (https://www.cobiss.net/si/).

Posamezno platformo sooblikujejo nacionalni centri COBISS (NCC-ji) in knjižnice kot članice sistema.

Preberi več “Nacionalni centri COBISS-a so gonilniki razvoja COBISS.net”

17. 7. 201828. 8. 2019

Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)

Z razvojem računalniških knjižničnih katalogov se je razvijal tudi podatkovni in komunikacijski format MARC, tj. računalniško čitljivi zapis s strukturo, ki ustreza elementom bibliografskega vpisa. V zgodnjih 70. letih 20. st. je obstajalo že več kot 20 različic MARC formatov, ki pa žal med sabo niso bili združljivi. V skladu z načeli Univerzalne bibliografske kontrole (Universal Bibliographic Control, UBC), ki poudarja pomen mednarodne izmenjave podatkov z namenom zmanjševanja stroškov katalogizacije, je zveza International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) podprla razvoj mednarodnega formata UNIMARC s prvo izdajo formata že leta 1977. Pod okriljem IFLA je razvoj UNIMARC-a temeljil na razumevanju kulturne raznolikosti uporabnikov formata.

Danes UNIMARC predstavlja nabor štirih formatov: bibliografski (UNIMARC/B), normativni (UNIMARC/A), klasifikacijski (UNIMARC Classification) in format za podatke o zalogi (UNIMARC/H), ki jih ustanove lahko uporabljajo neposredno ali pa so temelj posameznim različicam formata, npr. slovenski COMARC (Brešar, 2004). Preberi več “Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)”

25. 7. 201613. 9. 2019

Spremljanje kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije

V skupini Bibliografska kontrola izvajamo številne aktivnosti zagotavljanja kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov, npr. izobraževanje katalogizatorjev, spremljanje dela katalogizatorjev – novincev, redakcijo normativne baze, pregled periodičnega naključnega programskega izbora zapisov (t. i. »50 naključnih«) ter sprotno spremljanje kakovosti zapisov.

Pri sprotnem spremljanju kakovosti zapisov skušamo ugotoviti in odpraviti različne težave pri katalogizaciji gradiva. Oblikujemo programske rešitve ali pa katalogizatorje povabimo k sodelovanju, npr. pri dopolnitvi zapisov z določenimi lastnostmi. Zbiramo, preverjamo in posredujemo tudi sporočila o nedoslednostih v zapisih, ki jih prejmemo od končnih uporabnikov COBISS-a in od katalogizatorjev. Preberi več “Spremljanje kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije”

7. 8. 201513. 9. 2019

COBISS in knjižnično nadomestilo

Kadar avtor ne more izbirati, ali bo njegovo delo izposojano (v javnih knjižnicah) ali ne, mu v veliko državah priznavajo pravico do denarnega oz. knjižničnega nadomestila (Public Lending Right – PLR), vendar vse države tega ne rešujejo sistemsko. Praviloma je za izvajanje politike knjižničnega nadomestila zadolžena neka organizacija; v Sloveniji je bilo to sprva Ministrstvo za kulturo, od leta 2008 pa Javna agencija za knjigo RS.

Slovenija je morala pred vstopom v EU izpolniti zahtevo po uvedbi knjižničničnega nadomestila

Med državami obstajajo velike razlike glede višine za ta namen razpoložljivih sredstev in meril, po katerih so ta sredstva razdeljena med upravičence.
V Sloveniji so do knjižničnega nadomestila upravičeni samo živeči avtorji (drugje tudi partnerji in potomci), upošteva se samo število izposoj (drugod tudi podatki o zalogi v knjižnicah), v statistiko izposoj so vključene samo splošnoizobraževalne knjižnice (drugod tudi šolske knjižnice in druge vrste knjižnic), vir sredstev je pri nas samo državni proračun (drugod tudi knjigarniška mreža) itd. Preberi več “COBISS in knjižnično nadomestilo”