Biografska skica o dr. Tvrtku Matiji Šercarju ob njegovi 85-letnici

Dr. Tvrtko Šercar (Vir: arhiv IZUM)
Dr. Tvrtko Šercar (Vir: arhiv IZUM)

Dr. Tvrtko Šercar kljub častitljivemu življenjskemu jubileju vsak dan prihaja na Institut informacijskih znanosti v Mariboru, kjer ima še zmeraj svoj delovni prostor z računalnikom. Tam študira, razmišlja in piše, kar ga v življenju resnično veseli in izpolnjuje. Ta zapis, ki predstavlja le skico njegove bogate poklicne poti, objavljamo na njegov rojstni dan. S tem mu izrekamo spoštovanje in priznanje za njegov prispevek pri snovanju, razvoju in obstoju IZUM-a in mu iskreno voščimo: Vse najboljše!

Preberi več “Biografska skica o dr. Tvrtku Matiji Šercarju ob njegovi 85-letnici”

Stevan Dedijer – boter informacijske znanosti

Obveščenost je prvi pogoj uspešne človekove dejavnosti. V novem času je informacij v izobilju in osnovno vprašanje je, kako jih presejati, da bi prišli do najpomembnejših, ki jih res potrebujemo. Vsi imamo to težavo, a šele nedavno se je nekdo domislil, da jo lahko rešimo z novo znanostjo in s posebnim univerzitetnim študijskim programom. Ta »nekdo« je bil Stevan Dedijer, ki je bil v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja profesor na Univerzi Lund. Hitro je postalo jasno, da gre dejansko za informacijsko znanost, v katero se stekajo spoznanja in izkušnje mnogih strok, med njimi tudi knjižničarstva. Zato smo ga na IZUM-u prepoznali za svojega, ga leta 1997 povabili za glavnega predavatelja na konferenci COBISS in mu ob smrti sedem let kasneje posvetili številko Organizacije znanja. Letos mineva 110 let od njegovega rojstva.

Preberi več “Stevan Dedijer – boter informacijske znanosti”

Osmerobojka dr. Sigrid Reinitzer pri osemdesetih

Read the English translation of the article

Čudne razmere pandemije COVID-19 nas držijo narazen, četudi bi se še tako radi srečali in objeli, kar si ob življenjskem jubileju dr. Sigrid Reinitzer želimo številni v Mariboru. Maribor in Gradec sta tako blizu in delita toliko zgodovinskih dogajanj, da smo že več desetletij povezani in deležni njenih strokovnih nasvetov in človeške odprtosti.

Skupni interesi in vprašanja so se tudi v knjižničarstvu odpirala kar sama od sebe. Porajajo pa se nove in prelomne dileme o prihodnosti knjižnic kot čuvajk in predvsem kot organizatoric znanja, ki jim dr. Reinitzerjeva poglobljeno sledi, in želimo si, da bi svoja spoznanja še dolgo delila z nami.

Gotovo nekje nastaja debela in poglobljena knjiga o slavljenki, tole pisanje pa se obrača na bolj sproščeno plat, saj tudi Sigrid ni zgolj zadržana knjižničarka s prstom na ustih in svarilom: Pssst!

No, pa saj tudi osemdeseti rojstni dan ni noben mejnik, ki bi prepovedoval hudomušnost.

Preberi več “Osmerobojka dr. Sigrid Reinitzer pri osemdesetih”