Od kar ljudje berejo velja, da postaneš to kar bereš. Zagotovo je branje kvalitetne literature ena najkoristnejših navad, ki jo je mogoče privzgojiti mlademu človeku. Branje bogati besedni zaklad in pozitivno vpliva na posameznikove zmožnosti izražanja in komuniciranja.
Sporno založništvo dandanes predstavlja resno tveganje za integriteto znanstvene literature, pa ne samo zaradi neodgovornega ravnanja in pomanjkanja recenzij, ampak tudi zato, ker lahko takšna revija čez noč izgine in s tem tudi vsi podatki, ki pa so lahko verodostojni.
Digitalne knjižnice so zelo koristno orodje, kadar govorimo o pridobivanju besedilnih virov za potrebe raziskovanja. Njihova uporabnost sega vse od scenarijev, kjer jih študentje uporabljajo za iskanje virov, s katerimi si pomagajo pri zaključnih delih, do raziskovalcev, ki jih uporabljajo za pregled stanja na svojem raziskovalnem področju.
Virtualna raziskovalno-učna okolja in spletna družbena omrežja so danes tista, v katerih raziskovalci delujejo, se izpostavljajo, sodelujejo, si izmenjujejo informacije in distribuirajo znanje. S spremembo znanstvene komunikacije se razvijajo tudi založniški modeli, ki se morajo soočiti z zahtevo po družbeni odgovorni diseminaciji znanja.
Decembra 2015 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1A), ki je prinesel tudi spremembe glede delovanja šolskih knjižnic. Skladno z navedenim zakonom so se morale vse šolske knjižnice, ki pri svojem delu še niso uporabljale programske opreme COBISS, v roku treh let vključiti v sistem COBISS.SI.
Novembra 2011 so bile oči sveta uprte na 36. generalno skupščino organizacije Unesco, saj je bilo najavljeno, da bo Palestina postala nova redna članica te velike družine Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. IZUM je takrat gostil svojo tradicionalno mednarodno konferenco COBISS in tudi mi smo s prav posebno nestrpnostjo iz Pariza pričakovali sklepe zasedanja.
