Poti do znanja
V IZUM-u smo začeli razvijati nov repozitorij odprte znanosti, ki bo služil kot glavno orodje za natančnejše spremljanje in vrednotenje slovenske znanstvene produkcije. Drugače povedano, repozitorij bo služil kot informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti CRIS (current research information system) za shranjevanje, izmenjavo in upravljanje z metapodatki, ki se tičejo znanstvenih objav, projektov in financerjev teh projektov.
Preberi več “Repozitorij odprte znanosti”
Stoosemintrideseta letna konferenca in razstava Združenja ameriških knjižnic (ALA) je potekala v Washingtonu od 20. do 25. junija. Vodilnega dogodka v svetu na področju knjižničarstva, ki slovi po svojih obsežnih in kakovostnih vsebinah kot tudi po pestro predstavljeni ponudbi, se je udeležilo več kot 21.400 knjižničarjev, knjižničnih delavcev in podpornikov knjižnic (vključno s 6827 razstavljavci) z vsega sveta (iz IZUM-a Davor Bračko in Simona Tušek). Z več kot 2000 dogodki, ki so se odvijali v Kongresnem centru Walter E. Washington in na bližnjih lokacijah, se je večina vsebine konference osredotočala na štiri strateške usmeritve ALA: zagovorništvo, informacijska politika, strokovni in vodstveni razvoj ter pravičnost, raznolikost in vključenost. V nadaljevanju bomo predstavili le tri dogodke[1].
Preberi več “ALA 2019: od metapodatkovnih orodij do temnega spleta”
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (NSKD) je 26. 11. 2018 potrdil Strokovne standarde za specialne knjižnice (v nadaljevanju: Strokovni standardi), ki bodo veljavni do 25. 11. 2028. Strokovne standarde smo izoblikovali člani Delovne skupine za pripravo standardov in strokovnih priporočil za specialne knjižnice pri NSKD (v nadaljevanju: Delovna skupina). Maja 2019 je dokument izšel tudi v tiskani obliki pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.
Preberi več “Spodbuda k razvoju sodobnih specialnih knjižnic”
Uporabniki želijo v knjižničnih katalogih izkusiti iskanje, podobno Googlovemu, in pridobiti informacije, ki takoj zadovoljijo njihove potrebe. V procesu iskanja cenijo dodatne funkcije, ki izboljšujejo navigacijo in upravljanje z ogromnim številom zadetkov.
Študije uporabnikov so spodbujale (počasne) spremembe, danes OPAC-i le še na daleč spominjajo na klasične knjižnične kataloge. Vsebine so obogatili z naslovnicami, obnovami, priporočilnimi seznami ipd., ki uporabnikom ponujajo hitrejšo prepoznavo relevantnega gradiva. Preberi več “Uporabniki o COBISS+”
Segment COBISS3/Katalogizacija omogoča tudi prevzemanje zapisov iz drugih baz podatkov, ki jih nato prilagodimo potrebam slovenskega okolja. Za kontinuirane vire velja, da je baza podatkov ISSN referenčna zbirka podatkov, zato katalogizatorji prevzamejo zapis, če obstaja v bazi podatkov ISSN za opisovani vir.
Preberi več “Z identifikatorjem ISSN do informacije o odprtem dostopu kontinuiranega vira”