Britanska fundacija Nesta (Britanska inovacijska fundacija) in Univerza v Oxfordu sta pred kratkim predstavila izsledke raziskave o veščinah, ki jih bodo iskala podjetja in druge organizacije pri svojih zaposlenih leta 2030.
Pri zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva in vodenju katalogov je pomembna prednost vzajemne katalogizacije racionalna delitev dela, ki prinaša prihranek, tako z vidika časa kot finančnega vidika. Za eno gradivo/enoto zadošča le ena obdelava, zapis pa je nato dostopen vsem udeležencem v sistemu in v mreži COBISS.Net.
Bibliografija enega najpomembnejših albanskih znanstvenikov prof. dr. Krista Frashërija obsega 627 enot in jo je pripravila knjižnica Akademije znanosti Albanije iz Tirane v sodelovanju z IZUM-om.
Mariborska knjižnica deluje na območju s približno 183.000 prebivalci, kot osrednja območna knjižnica pa segamo na področje 22 občin in 237.000 prebivalcev. S knjižnično mrežo delujemo na raznolikem območju, kjer se specifična podoba mestnih naselij prepleta s primestnimi in vaškimi naselji.
Kljub vsemu je na osnovi prejetih odgovorov mogoče zaključiti, da večina slovenskih knjižnic, ki svoje uporabnike nagovarjajo preko družbenih medijev, za te namene uporablja Facebook. Če je slednje pričakovano, pa po drugi strani preseneča, da je uporaba drugih znanih družbenih medijev bistveno manjša.
Večina slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnic ima vzpostavljene strani ali profile v družbenem omrežju Facebook, nekaj jih tudi “čivka” na Twitterju. Knjižnice in knjižničarje je mogoče najti tudi med uporabniki Instagrama in družbenega omrežja Pinterest.
