V začetku aprila je IZUM obiskala dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za znanost, šolstvo in šport. Direktor dr. Aleš Bošnjak je tako (na začetku svojega mandata) imel priložnost, da ji predstavi nove prostore in najbolj smele projekte, kot so vključevanje šolskih knjižnic v sistem COBISS, vključevanje splošnega geslovnika v segment COBISS/Katalogizacija, vključitev projekta Trubar v segment COBISS/Izposoja, vzpostavitev vseslovenske akademske digitalne zbirke in izgradnja superračunalnika (storitev HPC) za vzhodno slovensko regijo.
Pred leti se je pri organizaciji aktivnosti in analiz podatkov porodilo vprašanje, ali obstajajo posebne značilnosti oziroma trendi pri prirastu zapisov v bazo COBIB. V iskanju odgovora »Koliko zapisov dnevno kreirajo slovenski knjižničarji v vzajemni bazi?« smo začeli z zanimanjem spremljati dnevni prirast bibliografskih zapisov ter najbolj produktivne dneve v mesecu in najbolj produktivne mesece v letu. Povzetek analiz, ki sledi, se nanaša na število prirasta bibliografskih zapisov, ki so jih kreirali katalogizatorji.
Podatke zbiramo od leta 2014 dalje in so običajno zbrani na prvi delovni dan v mesecu, za pretekli mesec, vključeni so vsi dnevi leta. Po številu kreiranih zapisov je že viden trend gibanja prirasta v letu in čez vsa leta, z nekaj odstopanji (Slika 1).
Slika 1: Trend prirasta COBIB.SI 2014–2016 (prikaz v odstotkih) (vir: Dornik, 2017)
Člani Društva bibliotekarjev Celje smo v letu 2016 obeležili 40 let delovanja društva. Zastavljene aktivnosti, naloge pa tudi pričakovanja članov društva so se skozi čas precej spreminjali skladno s spremembami v knjižničarski stroki in organiziranosti knjižničarstva ter tudi s stanjem v širši družbi. Vseskozi pa so bile glavni motor delovanja Društva bibliotekarjev Celje splošne knjižnice tako v pogledu članstva, širjenja zavesti o pomenu društva med zaposlenimi, posredne finančne podpore društvu kot tudi glede strokovnih ekskurzij in seveda organizacije letnih srečanj, za katera menimo, da so še vedno edinstvena v slovenskem prostoru in najmočnejši povezovalni element našega društva.
Slika 1: Izlet članov Društva bibliotekarjev Celje na Madžarsko (april 2017, pred Mestno javno knjižnico v Szombathelyu)
V Sloveniji že od leta 2013 poteka postopek prehoda knjižnic s COBISS2 na COBISS3/Izposojo. Zaradi opuščanja strojne opreme, ki uporablja operacijski sistem OpenVMS, smo bili prisiljeni začeti s postopnim opuščanjem programskega segmenta COBISS2/Izposoja ter začeti s postopnim prehodom knjižnic na COBISS3/Izposojo.
Prva splošna knjižnica je tako že leta 2014 začela pilotno uporabljati COBISS3/Izposojo. To je bila Knjižnica Lenart. Za IZUM je bila zanimiva predvsem zaradi svoje majhnosti in pestrosti izvajanja postopkov v izposoji ter opreme, ki jo v knjižnici uporabljajo (knjigomat in sistem RFID).
Z vključitvijo in sodelovanjem v sistemu COBISS stopajo šolske knjižnice v prihodnost. Sistem COBISS omogoča tako šolajoči mladini kot njihovim staršem dostop do enotnega informacijskega sistema slovenskih knjižnic, kar jim lajša sodelovanje ter zagotavlja transparentnost pri iskanju literature in informacij na vseh nivojih izobraževanja. Pridobijo vsi, šolajoča mladina, njihovi starši in šolski knjižničarji. Slednji z izobraževanjem in izgradnjo kataloga v sistemu COBISS prispevajo k boljši informacijski pismenosti celotne družbe. Učenci pa se skozi dejansko uporabo sistema COBISS postopoma seznanjajo z enim od ključnih nacionalnih informacijskih virov in orodij, ki ga bodo uporabljali pri nadaljnjem izobraževanju ter bodočem študijskem in raziskovalnem delu.
Sodelovanje v sistemu COBISS šolskim knjižnicam prinaša naslednje:
možnost prevzemanja bibliografskih zapisov iz vzajemne baze podatkov COBIB.SI v lokalno bazo podatkov knjižnice,
