Dr. Tatjana Aparac-Jelušić je otroštvo preživljala ob Dravi v Osijeku in morda je to razlog, da rada pride v Maribor. IZUM ji dolguje veliko za svojo prepoznavnost v svetu knjižnične informatike. Nedavno je na 80. konferenci ASIS&T govorila o tem, ali je izobraževanje knjižničarjev res dovolj odprto v svet ali pa se raje drži domačega plota?
Dvajseto stoletje se pogosto opisuje kot stoletje fizike. Dejansko bi bila brez fundamentalnih raziskovalnih prebojev v fizikalnih laboratorijih širom po svetu človeška družba danes zagotovo precej drugačna, kot je [1, 2]. Kar je preteklih sto let pomenilo za fiziko, je preteklo tisočletje pomenilo za likovno umetnost.
Dr. Vesna Čopič je odgovorna oseba za šolske knjižnice v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V okoli 480 osnovnošolskih knjižnicah in okoli 110 srednješolskih knjižnicah je skupaj zaposlenih 520 knjižničark in knjižničarjev, ki razpolagajo z 8,5 milijona enot knjižničnega gradiva in ki za svoje delovanje na leto porabijo 20 milijonov evrov.
Letošnja konferenca COBISS bo gostila zaslužno profesorico informacijskih znanosti na Univerzi Roberta Gordona v Aberdeenu na Škotskem (Združeno kraljestvo), ki je sicer diplomirala iz botanike na Univerzi v Edinburgu in doktorirala iz rastlinske genetike na Univerzi v Aberdeenu.
Od 27. do 29. novembra 2018 bo v prostorih IZUM-a v Mariboru potekalo že tradicionalno srečanje uporabnikov sistema in servisov COBISS. Srečanje v obliki mednarodne konference vsaki dve leti organizira IZUM tako za slovenske kot tuje uporabnike.
Rdeča nit letošnjega posvetovanja, ki ga je otvorila Nataša Knap (vodja sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS), so bili standardi za knjižnice. V svojem pozdravnem nagovoru je približno 150 prisotnih knjižničarjev seznanila z rezultati ankete o poznavanju (oz. nepoznavanju) standardov za knjižnice med knjižničarji.
