Za COBISS kot organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo sem slišala pred štirinajstimi leti na konferenci COBISS. Kasneje sem zapise v bazah COBISS uporabila kot referenčne vire pri klasifikaciji knjižničnega gradiva. Želela pa sem vedeti več o COBISS-u in priložnost sem dobila leta 2014, ko sem začela usposabljanje v IZUM-u. Šele takrat sem v resnici do podrobnosti spoznala, kaj je COBISS, kaj vse ponuja, koliko dela je treba opraviti, preden gradivo lahko poišče ali dobi končni uporabnik. Po šestih mesecih učenja slovenskega jezika sem vpisala študij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Preberi več “Doživeti COBISS in postati del mreže COBISS.Net”
Rezultati znanstvenih raziskav so številni in raznoliki, danes pa še ne obstajajo standardni mehanizmi merjenja kakovosti in vpliva rezultatov raziskovalnega dela, ki bi omogočili popolnoma transparentno in pravično ocenjevanje tega dela. Ker postaja vedno bolj pomembno spremljati in ocenjevati, kako se rezultati raziskav dejansko uporabljajo, ne le znotraj raziskovalnega sistema, temveč tudi na drugih družbenih področjih, raziskovalne institucije in financerji iščejo alternativne kazalnike za oceno tega širšega vpliva raziskav. V zadnjih letih se je pojavilo kar nekaj pobud, deklaracij in priporočil za izboljšanje načina ocenjevanja kakovosti rezultatov raziskav in za uporabo teh alternativnih metrik (altmetrik). Tudi v okviru evropske komisije za raziskave in inovacije je bil izveden projekt Horizon 2020 Open Science: Altmetrics and Rewards (