V Sloveniji že od leta 2012 poteka postopek prehoda knjižnic s COBISS2 na COBISS3/Katalogizacijo. Katalogizatorji so za prehod opravili dvodnevno izobraževanje oz. tečaj Prehod na COBISS3/Katalogizacijo, ki so ga opravili do konca leta 2015.
Skozi celotno zgodovinoznanstvenega akademskega in univerzitetnega okolja je bilo prisotno vrednotenje raziskovalnega, strokovnega in pedagoškega dela vrstnikov.
V okviru portala COBISS/SciMet je možno pripraviti online izpis podatkov o citiranosti v sistemih Web of Science in Scopus za raziskovalce, skupine raziskovalcev, projekte, programe ali raziskovalne organizacije, registrirane v sistemu SICRIS, za avtorje z evidenčno šifro, ki jo dodeli IZUM, in za slovenske avtorje z identifikacijsko številko v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI.
Na prvih bibliobusih (Potujoče knjižnice: “Naše poti so vez med ljudmi! 1. del) so se morali knjižničarji zanesti le na svoje znanje, na kataložne listke in na iznajdljivost. Mobiteli in računalniki so bili še znanstvena fantastika, kooperativni online bibliografski sistem in servisi pa so bili takrat še v nekem »nezemeljskem« zapredku!
Pravijo, da so knjige naši najboljši prijatelji. Pred leti smo ljubitelji knjig dobili tudi elektronsko obliko knjig. Uporabniki so začeli posegati po e-knjigah z radovednostjo in navdušenjem, vendar pa tudi z določeno mero skepse.
Potujoče knjižničarstvo je na slovenskih tleh prisotno od davnega leta 1863, ko je mlinar Lovro Stepišnik v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka, ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico – Slovensko bukvarnico.
