Začetek razvoja COBISS+ sega v leto 2013, ko smo v IZUM-u, v sektorju za razvoj programske opreme, pripravili programsko ogrodje in strežniško okolje za aplikacijo mCobiss (OPAC za mobilne aplikacije). To ogrodje smo razširili in posodobili za potrebe nove spletne aplikacije COBISS+. Novi OPAC, ki smo ga poimenovali COBISS+, je zgrajen na platformi Java in prirejen za zagon na odprtokodnem aplikacijskem strežniku WildFly. Preberi več “Infrastruktura COBISS+”
Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem
Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem je temelji na treh ključnih točkah: strategiji, omrežju in infrastrukturi.
Johan Stapel (@bibliohan) je na konferenci COBISS 2016 izpostavil strateški načrt kot najpomembnejši dokument nacionalne knjižnice. Glavni prioriteti strateškega načrta sta realizacija nacionalne digitalne knjižnice (sem spada tudi ambiciozni cilj digitalizacije vseh tiskanih gradiv do leta 2030) ter spodbujanje nacionalnega in mednarodnega sodelovanja. Na Nizozemskem je za digitalno infrastrukturo odgovorna nacionalna knjižnica. Moč omrežja se kaže v osredotočenosti na uporabnike in močnem partnerstvu med organizacijami. Preberi več “Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem”
Repozitorij digitalnih objektov
Digitalni repozitorij je baza podatkov in servisov, namenjena shranjevanju, indeksiranju in iskanju digitalnih objektov. Gre za online arhiv digitalnih zbirk in vsebin z možnostjo dostopa za uporabnike storitve. Knjižnice, arhivi in muzeji so tradicionalni skrbniki kulturne dediščine in njihova naloga je tudi skrb za hranjenje digitalnih vsebin. Število digitalnih objektov se iz leta v leto eksponentno povečuje, zato je potreba knjižnic po shranjevanju le-teh vse večja. Prav tako se knjižnice odločajo za digitalizacijo svojih gradiv v tiskani obliki in kreiranje digitalnih kolekcij za svoje uporabnike. S tem namenom nastajajo številni institucionalni digitalni repozitoriji, velikokrat poimenovani digitalne knjižnice, tudi v Sloveniji.
Manj znane storitve ob platformi COBISS
Za zaposlene v IZUM-u je preveč samoumevno, da uporabniki tako ali tako vedo, kaj je to COBISS in s čim vse se ukvarjamo. Pa to preprosto ni res! Celo zaposleni so občasno presenečeni nad pestrostjo storitev in servisov, ki jih zagotavljamo. Naši uporabniki so raznoliki; na eni strani so to zaposleni v knjižnicah, ki nas poznajo predvsem po aplikacijah COBISS, namenjenih podpori knjižničnega poslovanja, na drugi strani pa imamo pestro množico uporabnikov iz laične javnosti, ki pozna naš OPAC oziroma COBISS+, storitev Moja knjižnica itd. Ob teh širše poznanih, klasičnih knjižničnih storitvah se ukvarjamo še s celo paleto aplikacij, storitev in servisov, ki jih uporabljajo šolarji, študentje in zaposleni v raziskovalnih organizacijah in organizacijah s področja kulture.
Vizualizacija povezovanja med znanstvenimi vedami
V okviru portala COBISS/SciMet, ki je namenjen spremljanju znanstvene produkcije slovenskih avtorjev, se iz sistemov WoS in Scopus zajemajo podatki o njihovih objavah ter avtomatsko vzpostavljajo povezave z ustreznimi zapisi v sistemu COBISS. Porast števila teh povezav je velik, povezani zapisi pa so vse kompleksnejši, tako da tradicionalne aplikacije za obdelavo podatkov ne zadoščajo več. Za odkrivanje odnosov v takih naborih podatkov morajo biti ti podatki obdelani z naprednimi orodji, da bi se izluščile dodatne vrednosti iz povezanih podatkov in ustvarile smiselne informacije. Za to se uporablja vizualizacija. Cilj vizualizacije povezovanja med znanstvenimi vedami je identificirati tematske odnose (skrito znanje), ki temeljijo na vzorcih soavtorstva med slovenskimi raziskovalci, ki objavljajo v okviru različnih ved, področij in podpodročij po klasifikaciji ARRS (n – naravoslovje, t – tehnika, m – medicina, b – biotehnika, d – družboslovje, h – humanistika, i – interdisciplinarne raziskave, x – brez izbrane vede). Na portalu so prikazani grafi povezovanja med znanstvenimi vedami, ki so narejeni z uporabo orodij VOSviewer in Pajek kot del raziskav sodelovanja med slovenskimi raziskovalci iz sistema SICRIS na osnovi njihovih objav v WoS in Scopus v obdobju od 1996 do 2014.
Vir: Bartol, T. et al. Visualization and knowledge discovery in metadata enriched aggregated data repositories harvesting from Scopus and Web of Science
Soavtorji istega članka objavljajo v okviru različnih znanstvenih področij, vendar povezave med temi področji niso znane, z vizualizacijo pa jih je mogoče identificirati na nekaj nivojih, npr. širše (med različnimi znanstvenimi vedami) in ožje (med različnimi znanstvenimi področji in podpodročji). V omrežju sodelovanja (slika levo) je večje sodelovanje med vozlišči, ki so bližja eno drugemu, velikost vozlišča pa je sorazmerna s številom dokumentov, upoštevanih za to vozlišče. Intenzivnost sodelovanja med vozlišči (slika desno) je največja na območjih rdeče barve, najmanjša pa na območjih modre barve; raziskovalci s področja medicine npr. najbolj sodelujejo med sabo, in sicer predvsem raziskovalci s podpodročij m03 (Nevrobiologija) in m06 (Srce in ožilje), raziskovalci s področja biotehnike pa z raziskovalci s področja naravoslovja. Prikazi povezovanja posameznih ved z drugimi vedami ter podrobnejši prikaz sodelovanja avtorjev s področja biotehnike so na voljo na povezavi http://scimet.izum.si/coauth.
Prispevek pripravila: Gordana Budimir
Vir: Bartol, T. et al. Mapping and classification of agriculture in Web of Science: other subject categories and research fields may benefit