Oznaka: digitalizacija

Objavljeno dne

Digitalni spomin in človeška pozabljivost

Vsak trenutek se na svetovnem spletu nalagajo nepredstavljive količine vsebin, za katere so nekateri prepričani, da so shranjene za vse večne čase, drugi pa so skeptični glede njihove neoprijemljivosti in menijo, da so nepovratno izgubljene. Razlika je usodna, saj bi šlo v prvem primeru za vzpon, v drugem pa za zaton civilizacije. Človeštvo napreduje po zaslugi tistih, ki pomnijo! Zato so nastale šole z nalogo, da od najzgodnejših let ljudem vbijajo v glavo, česar ne smejo pozabiti. Pri tem so v pomoč knjige, ki nas potrpežljivo čakajo na policah, če jih izvolimo brati, na pohodu pa so računalniki, ki nam kar sami silijo v možgane.

Slika 1: Ilustracija Tim Ogline v Dixon, T. (2014) My Digital Memory. Mensa, 7. julij 2014. https://us.mensa.org/read/bulletin/features/my-digital-meory
Slika 1: Ilustracija Tim Ogline v Dixon, T. (2014) My Digital Memory. Mensa, 7. julij 2014 (vir: https://us.mensa.org/read/bulletin/features/my-digital-meory)

Preberi več “Digitalni spomin in človeška pozabljivost”

Objavljeno dne

Skrbniki samostanskih knjižnic

 

Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli. Tako sva se s kolegom Srečkom Benčecem odpravila po slovenskih samostanskih knjižnicah, da bi dopolnila predstavo o njihovih zbirkah in navezala stike z ljudmi, ki zanje skrbijo. Na podlagi zbrane dokumentacije smo se maja 2006 pod okriljem Slovenske škofovske konference zbrali v slavnostni dvorani takrat še živega Betnavskega dvorca in izoblikovali apel Ministrstvu za kulturo »o vključevanju cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS«.[1]

Preberi več “Skrbniki samostanskih knjižnic”

Objavljeno dne

Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?

O tem ni dvoma. Pa vendar velja malce razmisliti o tem, kako se digitalizacija knjižničnega gradiva in prost dostop do teh vsebin na spletu kažeta v statističnih podatkih o uporabi storitev knjižnic ter odnosu uporabnikov do (nujnosti obstoja) knjižnic.

Nacionalni program za kulturo opredeljuje, da digitalizacija in hranjenje digitalnih vsebin s področja kulture sodita med osnovne naloge javnih ustanov, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino. V preteklem desetletju je Ministrstvo za kulturo med drugim omogočilo, da osrednje območne knjižnice pridobijo sredstva za digitalizacijo pisnih virov s področja lokalne zgodovine pod pogojem, da so ti digitalizirani viri prosto dostopni na spletu.

Preberi več “Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?”

Accessibility by WAH