Skrbniki samostanskih knjižnic

 

Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli. Tako sva se s kolegom Srečkom Benčecem odpravila po slovenskih samostanskih knjižnicah, da bi dopolnila predstavo o njihovih zbirkah in navezala stike z ljudmi, ki zanje skrbijo. Na podlagi zbrane dokumentacije smo se maja 2006 pod okriljem Slovenske škofovske konference zbrali v slavnostni dvorani takrat še živega Betnavskega dvorca in izoblikovali apel Ministrstvu za kulturo »o vključevanju cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS«.[1]

Preberi več “Skrbniki samostanskih knjižnic”

Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?

O tem ni dvoma. Pa vendar velja malce razmisliti o tem, kako se digitalizacija knjižničnega gradiva in prost dostop do teh vsebin na spletu kažeta v statističnih podatkih o uporabi storitev knjižnic ter odnosu uporabnikov do (nujnosti obstoja) knjižnic.

Nacionalni program za kulturo opredeljuje, da digitalizacija in hranjenje digitalnih vsebin s področja kulture sodita med osnovne naloge javnih ustanov, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino. V preteklem desetletju je Ministrstvo za kulturo med drugim omogočilo, da osrednje območne knjižnice pridobijo sredstva za digitalizacijo pisnih virov s področja lokalne zgodovine pod pogojem, da so ti digitalizirani viri prosto dostopni na spletu.

Preberi več “Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?”