Oznaka: UKM

Objavljeno dne

Domoznansko gradivo v Univerzitetni knjižnici Maribor

Domoznanska dejavnost ima v Univerzitetni knjižnici Maribor (dalje UKM) dolgoletno tradicijo, saj je knjižnica nastala iz domoznanskih potreb. Tako je leta 1903 nastala Knjižnica Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, ki je bila specialna zgodovinska, domoznanska in znanstvena knjižnica. Leta 1958 je bil sprejet statut, v katerem je bila Študijska knjižnica opredeljena kot osrednja znanstvena knjižnica za področje Maribora in njegove okolice. Domoznansko vlogo UKM opredeljuje tudi 29. člen Zakona o knjižničarstvu (2001). UKM kot domoznanska knjižnica za mesto Maribor in njegovo širše območje pridobiva, obdeluje, hrani in posreduje domoznansko gradivo, vsebinsko vezano na Maribor in severovzhodno Slovenijo, ki je nastalo na območju Maribora in severovzhodne Slovenije ter ga je ustvaril avtor, ki živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja.

Slika 1: Listkovni katalogi Enote za domoznanstvo in posebne zbirke UKM (foto: D. Kac)
Slika 1: Listkovni katalogi Enote za domoznanstvo in posebne zbirke UKM (foto: D. Kac)

Preberi več “Domoznansko gradivo v Univerzitetni knjižnici Maribor”

Objavljeno dne

Glazerjeva knjižnica v UKM – osebne knjižnice kot kulturna dediščina

Osebne knjižnice so zbirke, ki so jih v času svojega življenja ustvarili posamezniki in zato nosijo njihov neizbrisni pečat.[1] Kot je o osebni knjižnici Otona Župančiča zapisal Joža Mahnič, da je »dragocena že zato, ker po njej lahko sklepamo, kaj vse je pesnika v svetu duha zanimalo in pritegovalo«[3].

Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika leta 2019 je »sredi funkcionalističnega modernističnega osrednjega predela UKM, zaživela knjižnica s patino«[4]. Gre za osebno knjižnico Janka Glazerja – slovenskega pesnika, literarnega in kulturnega zgodovinarja, kritika, prevajalca poezije, urednika, bibliografa, bibliotekarja in dolgoletnega ravnatelja Študijske knjižnice, predhodnice Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM).

Slika levo: Glazerjeva knjižnica v UKM (vir: UKM, Zbirka drobnih tiskov)
Slika desno: Janko Glazer (Ruše, 21. 3. 1893 – Ruše, 2. 2. 1975) (vir: UKM, Zbirka drobnih tiskov)

Preberi več “Glazerjeva knjižnica v UKM – osebne knjižnice kot kulturna dediščina”

Objavljeno dne

Bibliotekarsko tutorstvo za bruce Univerze v Mariboru

Vsak začetek novega študijskega obdobja je poln pričakovanj in negotovosti. Takšen je zaradi vstopa v novo študijsko okolje gotovo tudi svet brucev. Mnogi si zastavljajo vprašanja kot npr., kje in kako naj poiščejo študijsko gradivo ter ustrezen študijski prostor, kdo jim lahko priskoči na pomoč, da bodo študijske obveznosti opravili pravočasno, učinkovito, etično … V okviru Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) pomagamo brucem odgovore poiskati bibliotekarji tutorji strokovni sodelavci knjižnic, ki se ob začetku novega študijskega leta aktivno vključimo v raznovrstne načine pomoči brucem z namenom, da jim olajšamo spoznavanje knjižničnega okolja, ki bo, upamo, postalo del njihovega vsakdana.

Slika, ki vsebuje besede besedilo, notranji, strop, oseba Opis je samodejno ustvarjen
Slika 1: Študent tutor predstavi knjižnico brucem (vir: arhiv UKM, 2014)

Preberi več “Bibliotekarsko tutorstvo za bruce Univerze v Mariboru”

Objavljeno dne

Vloga knjižnice pri razvijanju informacijsko pismenih, odgovornih in etično ozaveščenih dijakov

Poslanstvo | UKM
UKM (Foto spletna stran: https://ukm.um.si/poslanstvo)

Informacijsko opismenjevanje na univerzitetni ravni, ki smo ga predstavili v blogu Tutorji bibliotekarji vas naučijo ločiti zrno od plev (Šrot, 2018), ne predstavlja edine ciljne skupine, ki ji UKM ob uporabi sodobne tehnologije omogoča razvoj kompetenc za delo z viri in literaturo ter jo seznanja s storitvami in dejavnostmi knjižnice. Tudi dijaki so naši potencialni uporabniki, zato jim UKM posveča posebno pozornost. Poglejmo, kako.

Preberi več “Vloga knjižnice pri razvijanju informacijsko pismenih, odgovornih in etično ozaveščenih dijakov”

Objavljeno dne

Kaj moram vedeti o odprtem dostopu?

1200px-Open_Access_logo_PLoS_white.svgVirtualna raziskovalno-učna okolja in spletna družbena omrežja so danes tista, v katerih raziskovalci delujejo, se izpostavljajo, sodelujejo, si izmenjujejo informacije in distribuirajo znanje. S spremembo znanstvene komunikacije se razvijajo tudi založniški modeli, ki se morajo soočiti z zahtevo po družbeni odgovorni diseminaciji znanja. Odprti dostop se ne uveljavlja samo za publikacije, ampak tudi za raziskovalne podatke. Ob danes uveljavljenemu vrednotenju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki temelji na kakovosti predvsem znanstvenega časopisa, pa se razmišlja tudi o odmiku od vrednotenja s pomočjo t. i. “faktorjev vpliva”, pomembnejša bi naj bila vsebina. Ob bok se postavlja tudi alternativna metrika, ki spremlja življenje publikacije v virtualnih raziskovalnih in drugih družbenih omrežjih ter v spletnih komunikacijskih kanalih. Vse to sodi v kontekst odprte znanosti.

Preberi več “Kaj moram vedeti o odprtem dostopu?”

Accessibility by WAH