Poti do znanja
Nekateri uporabniki knjižnico obiščejo z občutki jeze, frustracijami ali celo z namero, da z nekom obračunajo. Zaposleni se morajo izjemno potruditi, da takim uporabnikom ustrežejo. Kako čim bolj konstruktivno pristopiti in jo odnesti s čim manj prask za vse vpletene?
Preberi več “Delo z uporabniki: kako se s sočutjem odzovemo na težavne situacije v knjižnici”
COBISS nas kot pomočnik, sodelavec, sopotnik, partner, skratka kot najboljši prijatelj, v knjižnicah spremlja že skoraj tri desetletja. Jasno je, da si brez njega ne predstavljamo knjižničarskega življenja.
Kako je z najboljšimi prijatelji, vemo: imajo sicer svoje napake, ki pa jih odtehta vse, kar je dobrega, saj je veliko bolj pomembno. To se pokaže predvsem v času preizkušenj.
Preberi več “COBISS, knjižničarjev in uporabnikov najboljši prijatelj”
Konec novembra 2020 je portal Knjižnice.si praznoval svoje prvo leto obstoja. Zamisel o skupnem portalu slovenskih splošnih knjižnic je nastala v timu[1] osrednjih območnih knjižnic, svoje poslanstvo pa portal uresničuje s promoviranjem dejavnosti splošnih knjižnic in posredovanjem informacij o delovanju slovenskega splošnega knjižničarstva najširši domači javnosti. V letu 2021 bodo vsebine na portalu prevedene še v angleščino in tako dostopne tudi širši tuji javnosti.
Uporabniki želijo v knjižničnih katalogih izkusiti iskanje, podobno Googlovemu, in pridobiti informacije, ki takoj zadovoljijo njihove potrebe. V procesu iskanja cenijo dodatne funkcije, ki izboljšujejo navigacijo in upravljanje z ogromnim številom zadetkov.
Študije uporabnikov so spodbujale (počasne) spremembe, danes OPAC-i le še na daleč spominjajo na klasične knjižnične kataloge. Vsebine so obogatili z naslovnicami, obnovami, priporočilnimi seznami ipd., ki uporabnikom ponujajo hitrejšo prepoznavo relevantnega gradiva. Preberi več “Uporabniki o COBISS+”
Knjižnični katalogi so temeljno orodje vsakega knjižničarja in mnogih uporabnikov, ki želijo pridobiti informacije o knjižničnem gradivu ali/in do njega dostopati, vendar se že več kot 30 let opozarja na težave, ki jih imajo uporabniki s knjižničnim katalogom. Borgmanova (1986) je ostro kritizirala obstoječe knjižnične kataloge in stopila na žulj bibliotekarski stroki, ki se je v tistem času bolj posvečala postavitvi OPAC-ov kot pa samim uporabnikom. Vendar deset let kasneje ista avtorica (1996) ugotovi, da se stanje ni kaj dosti spremenilo. Največjo priložnost in premik v smeri izboljšanja predstavlja model FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), saj le-ta omogoča radikalen izstop iz prepogosto ukalupljeno-zastarelega knjižničnega kataloga. Model poleg entitet predlaga atribute in relacije, ki so potrebni za izpolnjevanje uporabniških opravil. Preberi več “Ko si morda mislimo, da o knjižničnem katalogu vemo že skoraj vse …”