Objavljeno dne Avtor: Kristina Šrot, Univerzitetna knjižnica Maribor

Vloga knjižnice pri razvijanju informacijsko pismenih, odgovornih in etično ozaveščenih dijakov

Poslanstvo | UKM
UKM (Foto spletna stran: https://ukm.um.si/poslanstvo)

Informacijsko opismenjevanje na univerzitetni ravni, ki smo ga predstavili v blogu Tutorji bibliotekarji vas naučijo ločiti zrno od plev (Šrot, 2018), ne predstavlja edine ciljne skupine, ki ji UKM ob uporabi sodobne tehnologije omogoča razvoj kompetenc za delo z viri in literaturo ter jo seznanja s storitvami in dejavnostmi knjižnice. Tudi dijaki so naši potencialni uporabniki, zato jim UKM posveča posebno pozornost. Poglejmo, kako.

Sodelovanje splošnih, visokošolskih in univerzitetnih knjižnic pri informacijskem opismenjevanju lahko tako učencem kot učiteljem izboljša dostopnost do virov in storitev ter spodbuja odgovornost za vseživljenjsko učenje (IFLA – Smernice za šolske knjižnice, 2019). Čeprav se programi in dejavnosti šol razlikujejo, jih veže isti cilj: razvijanje informacijsko pismenih, odgovornih in etično ozaveščenih posameznikov kakor tudi motiviranje in usposabljanje za vseživljenjsko učenje in dejavno preživljanje prostega časa. Z izvajanjem izobraževalnih modulov za dijake se UKM aktivno vključuje v doseganje ciljev šolskega kurikula, s tem pa sodeluje pri razvijanju kompetenc dijakov na treh ključnih področjih: branja, informacijske pismenosti in učenja.

Med najbolj obiskane sklope spadajo predstavitve in delavnice v okviru treh projektov: Rastem s knjigo, Predstavitev za dijake iz oddaljenih lokacij ter Iskanje, vrednotenje in etična raba virov in literature za pripravo seminarske, raziskovalne in/ali maturitetne naloge (Izobraževalna in svetovalna dejavnost UKM, Interno poročilo UKM, 2018).

Slika, ki vsebuje besede oseba, notranji, stoječe, ljudjeOpis je samodejno ustvarjen
Slika 1: Informacijsko opismenjevanje dijakov Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (Foto: arhiv UKM)

V nadaljevanju predstavljamo, katere aktivnosti je UKM pripravila za razvoj kompetenc dijakov na treh ključnih področjih (branje, informacijska pismenost, učenje), kaj so pričakovani dosežki in kako jih vrednotimo.

Branje

Dijaki samostojno izbirajo in uporabljajo knjižnično gradivo ter druge informacijske vire. V ta namen jih seznanimo s ponudbo gradiva, posebnimi zbirkami UKM (http://www.ukm.um.si/cobiss-opac) in storitvami, ki jih lahko uporabijo tako pri šolskem delu kot pri obšolskih dejavnostih.

Informacijska pismenost

Izobraževalni moduli UKM za dijake izhajajo iz programa knjižnično informacijskih znanj (pridobivanje, razumevanje, vrednotenje in uporaba informacij iz različnih virov), ki vključujejo razvijanje vseh vrst pismenosti, med njimi tudi spretno izkoriščanje potenciala elektronskih medijev. Moduli UKM so zastavljeni tako, da morajo dijaki problem zaznati in ga opredeliti, poznati možne informacijske vire, jih znati izbrati in kritično vrednotiti ter jih uporabiti etično in zakonito.

Primer dobre prakse predstavlja delavnica, ki je bila izvedena v okviru medpredmetne povezave predmeta okoljska vzgoja (Kurikul. Okoljska vzgoja, 2008), knjižnično informacijskih znanj in projekta Rastem s knjigo za srednješolce 2017/2018. V okviru omenjenega projekta so dijaki prvih letnikov prejeli v dar knjigo Lučke Kajfež Bogataj Planet, ki ne raste (2017). Avtorica knjige ozavešča civilno družbo o globalnih in lokalnih okoljskih vprašanjih. Tema knjige obsega opredelitev avtorice do onesnaženosti planeta Zemlja, kar smo uporabili kot izhodišče za nadaljnje delo. Dijake smo razdelili v pare, ki so ožjo temo izbrali kar iz vsebinskega kazala knjige: onesnaževanje tal, voda in ozračja. Pari so nato iskali različne vrste gradiva, utemeljili izbor ter vire uporabili etično in zakonito.

Slika, ki vsebuje besede notranji, oseba, miza, računalnikOpis je samodejno ustvarjen
Slika 2: Delavnica iskanja, vrednotenja in etične rabe virov in literature na temo onesnaženosti okolja: tal, voda in ozračja (Foto: arhiv UKM)

Učenje

Dijaki znajo umestiti svoj predmet raziskovanja v strokovno področje, izbrati primerne vrste in količino informacijskih virov za reševanje problema, uporabljati sekundarne vire, izbrati primerne bralne strategije za pridobivanje informacij, izbrati in uporabljati neknjižno gradivo, vire in literaturo uporabiti etično in zakonito ter svoje delo in dosežek ovrednotiti (Taksonomija za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja, 2016).

Pričakovani dosežki

Dosežki dijakov so vezani na kompetence, ki jih pridobivajo načrtno in sistematično v okviru kurikula predmetnega področja okoljske vzgoje (Kurikul. Okoljska vzgoja, 2008), knjižnično informacijskih in drugih znanj (Kurikul. Knjižnično informacijsko znanje, 2008) ter izobraževalnih modulov UKM (Šrot, Program informacijskega opismenjevanja UKM, 2017/2018; Šrot, Rastem s knjigo, 2017/2018). V okviru medpredmetne povezave strokovnega področja ter knjižnično informacijskih znanj se dijaki usposabljajo za poznavanje in razločevanje storitev in dejavnosti treh različnih tipov knjižnic: splošne, šolske in univerzitetne. Uporaba informacij predstavlja temelj nadaljnjega izobraževanja in vseživljenjskega učenja, ki vključuje tudi zmožnosti za samostojno učenje in motiviranje za dejavno preživljanje prostega časa tako z leposlovnim kot strokovnim gradivom.

Vrednotenje dosežkov

Učitelji posameznih predmetov sodelujejo s šolskim knjižničarjem ter bibliotekarjem UKM in vrednotijo dijakove zmožnosti glede na medpredmetno zastavljene cilje. V Enoti za podporo študiju in raziskovanju izvajamo anketo o zadovoljstvu dijakov s storitvami, ki omogoča aktualiziranje, prilagajanje in posodabljanje Programa informacijskega opismenjevanja UKM na letni ravni (Šrot, Čagran in Ivanuš Grmek, 2013). Rezultate o kompetencah in pričakovanih dosežkih dijakov objavljamo tudi v znanstvenem časopisju, v letnih poročilih in na spletni strani UKM.

Z razvijanjem kompetenc dijakov na treh ključnih področjih (branje, informacijska pismenost in učenje) se UKM z izobraževalnimi programi za dijake v okviru šolskih in obšolskih dejavnosti (razstavami in prireditvami, projekti, vabljenimi predavanji, uporabo IKT tehnologije v knjižnicah, varno rabo spletnih storitev idr.) aktivno vključuje v izpolnjevanje vzgojno-izobraževalnega poslanstva šole (Manifest o šolskih knjižnicah, 2015) ter dijake (potencialne uporabnike UKM) motivira za vključevanje knjižnic v svoje šolske in obšolske, kasneje pa tudi študijske in obštudijske dejavnosti ter vseživljenjsko učenje.

Izvedba programa v času koronavirusa A Vintage Typewriter With Corona Update Typed On White Paper

Aktualnim razmeram se bomo prilagajali tako, da bomo vsa izobraževanja izvajali v skladu s priporočili, zapisanimi v publikaciji Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19 (Kustec idr., 2020). Začetek izvedbe projekta Rastem s knjigo 2020/2021 je prestavljen na oktober 2020 (JAK, 2020).

Zato vabimo šolske knjižničarje, učitelje in druge zainteresirane, da si ogledate program izobraževalnih modulov preteklih let ter nam sporočite, kateri modul bi želeli obiskati. Posamezen izobraževalni sklop bomo izvedli v okviru manjših skupin v živo ali na daljavo. Izobraževanje lahko izvedemo tudi v prostorih vaše šole.

Ponudba izobraževalnih modulov za dijake je predstavljena v Raziskovalnih vodičih UKM (http://libguides.ukm.um.si/c.php?g=601044&p=4161939) in na spletni strani UKM, kjer najdete podrobne opise vsebin, ciljev, metod dela, trajanje izobraževanja, možno število dijakov v skupini ipd. (http://www.ukm.um.si/izobra-evanje-uporabnikov).

Prispevek pripravila: Kristina Šrot, Univerzitetna knjižnica Maribor

Viri:

Accessibility by WAH