Cilj vsakega uredništva je, da je vsebina aktualna in čim širše dostopna. V ta namen smo pri reviji Organizaciji znanja (OZ) izvedli anketo, s katero smo bralce povprašali, na kakšen način se seznanjajo z objavami in katere strokovne teme so jim blizu oziroma bi jih želeli spremljati.
Pomen izmenjave informacij in strokovnega dialoga za skupnost COBISS
Revija OZ odgovorno nadaljuje IZUM-ova prizadevanja za povezovanje skupnosti sistema COBISS in širjenje strokovnih obzorij. Izmenjava informacij je bila bistvena sestavina že v začetkih nastajanja te skupnosti. Leta 1991 je bil objavljen IS P.O.B (oziroma Bulletin YSSTI), ki je bil prvi online novičnik v tedanjem jugoslovanskem prostoru (Šercar in Pivec, 2007)[1]. Kljub elektronskemu komuniciranju z uporabniki sistema COBISS se je vseeno pokazala potreba po obsežnejši, pisni komunikaciji – kot so to leta 1996 zapisali v prvi številki tiskanega biltena COBISS obvestila. Za uredništvo tega četrtletnika, ki je izhajal šest let, je bil odgovoren Alojz Urbajs. Skrb za strokovni dialog je nato leta 2002 prevzel mag. Franci Pivec, ki je dal reviji novo vsebinsko zasnovo in novo ime Organizacijo znanja. S tem so se razširile tudi meje razumevanja avtomatizacije knjižničnih sistemov v interdisciplinarnem oziroma multidisciplinarnem okolju knjižnične in informacijske dejavnosti. Poleg tiskane se je vzporedno objavljala tudi elektronska verzija (Budimir, 2002)[2] . Leta 2014 je vlogo glavne in odgovorne urednice prevzela Aleksandra Rubelj, revija je od takrat izhajala le elektronsko, in sicer kot spletna izdaja, uredil pa se je tudi dostop do celotnega arhiva v formatu PDF
V letu 2019 je nastopila razširjena uredniška ekipa (v sestavi glavne in odgovorne urednice mag. Branke Badovinac in urednic dr. Eme Dornik in dr. Renate Zadravec Pešec), ki se je najprej soočila s precej spremenjeno medijsko krajino, v kateri prevladujejo družbeni mediji. V IZUM-u so bili že vzpostavljeni različni komunikacijski kanali, kot so novice na portalu COBISS, objave na Facebook, Twitter, Youtube, od leta 2015 pa tudi krajši prispevki na Blogu COBISS. Revijo OZ smo prepoznali kot eno izmed teh kanalov in jo umestili v sklop medijev COBISS – poti do znanja. S tem smo zagotovili prostor obširnejšim predstavitvam strokovnih tem, v obliki strokovnih in znanstvenih prispevkov. Prav tako smo želeli podpreti aktualnost objav, zato smo se na osnovi trendov v elektronskem založništvu odločili, da članke objavljamo sproti. V ta namen smo zastavili tudi novo platformo in omogočili brskanje po celotnem arhivu na nivoju člankov. Večanje vpliva revije in ohranjanje arhiva sta posebna izziva za vsako uredništvo, posebej pa za neprofesionalna – torej taka, ki delujejo v okviru društev ali zavodov (prim. Pogačnik, 2022 [3]). Revija OZ je vključena v LISA, Crossref, ProQuest Library Science, ProQuest Research Library, ProQuest Central, COBIB.SI, dLib.si in WorldCat ter tudi v dCOBISS. Z uvedbo licence CC v letu 2021 pa smo podprli tudi koncept odprte znanosti.
Vsebinska zasnova revije je že od leta 2002 nespremenjena. Vsebinsko je vezana na teme, ki zadevajo uporabnike sistema COBISS v najširšem smislu. Revija prinaša strokovne poglede s področij informacijske znanosti, knjižničarstva, informatike, sociologije znanosti, epistemologije in kulturologije. Obravnava predvsem teme, kot so nastajanje, organizacija, shranjevanje, prenos, vrednotenje in uporaba znanja, posebej z vidika delovanja knjižnic in informacijskih servisov.
Vaše mnenje je pomembno
V uredništvu smo razmišljali tudi, katere teme naj prednostno podpremo. S krajšo anketo smo želeli zato preveriti, kateri vsebinski vidiki so zaželeni in kateri načini dostopa do novih objav so najbolj uporabni. Spletna anketa je bila pripravljena s pomočjo orodja za spletne ankete Arnes 1KA ter dostopna v slovenščini in angleščini. Dostopna je bila tri mesece (9. 12. 2021–9. 3. 2022). Poziv k sodelovanju pa smo poslali po različnih kanalih (e-pošta, družbeni mediji, interna predstavitev za IZUM). Povezava na anketo je bila sicer mamljiva, saj smo pri nagovoru zabeležili 467 klikov, vendar je anketo delno ali do konca izpolnilo le 70 respondentov. Pri rezultatih smo upoštevali veljavne odgovore na 13 vprašanj (12 zaprtega in 1 odprtega tipa).
Največ respondentov je prihajalo iz Slovenije (89 % od n = 65), 9 % odstotkov iz drugih držav mreže COBISS.net, 1 respondent je navedel »druga država«, 1 respondent pa ni želel podati odgovora. Na anketo so se odzvale zlasti osebe ženskega spola (75 % od n = 65) in osebe stare med 46 in 60 letom (51 %) (slika 1) ter osebe z visokošolsko izobrazbo (51 %) (slika 2). Nekaj več kot polovica respondentov (54 %) je zaposlenih v knjižnicah, od tega največ v visokošolskih (15 %) in specialnih (14 %) knjižnicah, čeprav predstavniki splošnih knjižnic niso zaostajali (11 %) (slika 3). Med opravila svojega delovnega mesta so respondenti navajali predvsem izposoja (51 %), katalogizacija in povezane tehnične storitve (48 %) ter referenčne oz. uporabniške storitve (43 %) (slika 4).
Posebej nas je razveselilo, da so respondenti redni (46 %) ali občasni (16 %) bralci revije, petina anketirancev je odgovorila, da članke poiščejo, ko jih potrebujejo. 16 odstotkov respondentov je navedlo, da bi želelo slediti objavam v bodoče; medtem sta 2 respondenta navedla, da ju vsebina ne zanima (slika 5). Na vprašanje, kako sledijo novim objavam, so respondenti lahko podali več možnih odgovorov. Med ponujenimi možnostmi je bila najbolj pogosto izbrana možnost novice na portalu COBISS (61 %), pomembni vstopni točki pa so družbeni mediji (34 %) in e-pošta (21 %) (slika 6). Nekaj manj kot polovica od 70. respondentov pa člankov ne posreduje naprej (47 %), druga polovica pa to stori občasno (50 %).
Vsebine oziroma področja, ki anketirance najbolj zanimajo, so zlasti avtomatizacija knjižnic, računalništvo in informatika ter namigi ali novosti programske opreme COBISS. Teme, pri katerih so respondenti ocenili, da bi bilo dobro biti informiran so poleg prej omenjenih tudi bibliografije, bibliometrija, SICRIS, sledi zaloga, izobraževanje, študije uporabnikov ter bibliotekarstvo in informacijska znanost na sploh ter opisna in vsebinska katalogizacija. Pod drugo so bili zapisani tudi bolj specifične teme, npr. statistična orodja, odpisi, zaloga, izkušnje, razvoj COBISS-a. Pri tristopenjski lestvici smo beležili razmeroma večjo stopnjo v razpršenosti odgovorov. Tako so zaloga in izposoja, kategorija bibliografije, bibliometrija in SICRIS, ki jim sledita še opisna in vsebinska katalogizacija, tematska področja, za katera je približno četrtina respondentov označila, da jih ne zanima (slika 7).
V povprečju so anketirancem zelo všeč ali všeč aktualni in praktični pristopi k temam, prav tako pa tudi z vidika splošnih praks ali obravnave posamezne težave. Odgovori kažejo, da tudi drugi ponujeni pristopi niso zanemarljivi (slika 8), nekaj več odklona pa je bilo pri zgodovinskem vidiku (x̄=3,7; SD=0,9).
Navkljub manjšemu odzivu na anketo smo z rezultati zadovoljni, saj nam bodo v pomoč pri razvoju revije v prihodnje. Posebej smo veseli podpore, ki so jo respondenti izkazali v podanih mnenjih in komentarjih v zadnjem, odprtem vprašanju naše ankete (n = 7). Na naš seznam idej, kako bi revijo razvijali v prihodnje, smo pribeležili tudi nekaj vsebinskih predlogov (npr. digitalizacije, obletnice ipd.).
Uredništvo OZ se iskreno zahvaljuje vsem anketirancem za čas in pobude. COBISS-ove poti do znanja so različne, strokovno-znanstvena revija pa je ena od teh poti. Vabimo vas, da spremljate, delite in ustvarjate vsebine za revijo Organizacijo znanja.
Prispevek pripravila: mag. Branka Badovinac
- Šercar, T. in Pivec, F., 2007. Dr. Tvrtko Šercar. Organizacija znanja, 12(2), 75–81. Dostopno na: https://oz.cobiss.si/clanek/dr-tvrtko-sercar/ [15. 3. 2022]. ↑
- Budimir, G., 2002. Organizacija znanja na svetovnem spletu. Organizacija znanja, 7(3–4), 95–99. Dostopno na: https://oz.cobiss.si/clanek/organizacija-znanja-na-svetovnem-spletu/ [15. 3. 2022]. ↑
- Pogačnik, A., 2022. Slovenske znanstvene revije v letu 2021. Organizacija znanja, 27(1–2), čl. 2227002. Dostopno na: https://oz.cobiss.si/clanek/organizacija-znanja-na-svetovnem-spletu/ [15. 3. 2022]. ↑