Zamašek

Obstaja več vrst zamaškov: zamašek za umivalnik, kad in pomivalno korito, zamašek za sod, čep za urinski kateter, kronasti zamašek ali zamašek z navojem za steklenice žganih in drugih pijač, steklen zamašek, pa tudi krvni in prometni zamašek, a tukaj je beseda o povsem določenem plutovinastem zamašku, ki se praviloma uporablja za steklenice z izjemno dobrim vinom. V vitrini za vinske kozarce hranim zamašek, na katerega se je podpisal sovjetski in ruski kozmonavt, generalmajor, pisatelj in umetnik Aleksej Arhipovič Leonov.

Aleksej Arhipovič Leonov, Алексе́й Архи́пович Лео́нов (30. maj 1934–11. oktober 2019) je bil prvi človek, ki se je 18. marca leta 1965 za 12 minut in 9 sekund »sprehodil« v vesolju med misijo »Vashod 2«, in poveljnik prve skupne vesoljske misije Sovjetske Zveze in Združenih ameriških držav (na sliki skrajno levo).

https://cdni.rbth.com/rbthmedia/images/2019.10/original/5da09f7c15e9f9284366a340.jpg

Povezana slika

Plavanje astronavtov v vesolju zunaj vesoljskega plovila se po njem imenuje “leonovanje. Bil bi tudi prvi Rus, ki bi pristal na Luni, če misije ne bi odpovedali. Bil je doktor tehničnih znanosti, avtor štirih izumov in več deset znanstvenih del, dvakratni heroj Sovjetske zveze, nagrajen z mnogimi odlikovanji in medaljami, pa tudi slovit slikar.

https://cdni.rbth.com/rbthmedia/images/2019.10/original/5db039c915e9f97021477cd0.jpg

Njegova najbolj znana slika je Blizu Lune iz leta 1967.

Rezultat iskanja slik za leonov near to moon

Leta 1993 je bil Aleksej A. Leonov en teden na obisku v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM). Z Aleksejem sva preživela dva lepa večera v Vinoteki (v mariborskem Vodnem stolpu ob Dravi na Lentu). Bil je navdušen nad štajerskimi vini. Spomnim se, da mu je Izum pripravil tudi izlet na Primorsko, vendar mi je naskrivaj zaupal, da je komaj čakal, da se vrne na Štajersko!

Pogovarjala sva se o marsičem. Med drugim sem mu pokazal brošuro[1], ki naj bi spodbudila organizirano zbiranje denarja iz virov združenega dela za izgradnjo nove stavbe »Nacionalne i sveučilišne knjižnice« (NSK) v Zagrebu na Hrvaškem, v kateri smo podali tudi idejo o možnosti satelitskega (sic!) povezovanja knjižnic v knjižnični informacijski sistem na državni in mednarodni ravni v najbolj elementarni obliki.

Navdušenja nad idejo ni skrival. Rekel mi je: »Če se dogovorite za ta projekt, vam drugič osebno  prinesem dvojčka (saj ni velik) znanega Sputnika (rus. Спутник), ki ga imamo na našem sedežu v Rusiji!«. Kot se ve, se nismo zmenili! In srečanje z njim se ni več ponovilo. Tako bo plutovinast zamašek od neke buteljke dobrega vina, na katerega se je podpisal Aleksej Arhipovič Leonov, ostal zadnji oprijemljiv spomin na večer, ki sem ga preživel v njegovi družbi.

Prispevek pripravil: dr. Tvrtko-Matija Šercar

 

  1. Avtorska grupa, 1986. Nacionalna i sveučilišna biblioteka – kakvu zajednički možemo izgraditi (brošura). Zagreb: Nacionalna i sveučilišna bibliotekaIdejo, besedilo in izgled za brošuro »Nacionalna i sveučilišna biblioteka – kakvu zajednički možemo izgraditi« je podpisala »avtorska grupa«. Iz različnih razlogov do danes je zamujeno več čisto formalnih priložnosti, npr. ob otvoritvi nove zgradbe NSK leta 1995, da se razkrije, kdo so avtorji brošure. Ob tej priložnosti jih navajam po abecednem vrstnem redu: pisatelj Igor Mandić, slikar Hrvoje Šercar ter moja malenkost, dr. sc. Tvrtko Šercar.

 

Dodaj odgovor