Odkar je leta 2021 IZUM prevzel bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva za šolske knjižnice, z veseljem ugotavljamo, da je sistem obdelave gradiva zdaj že popolnoma utečen in glede na izkušnje dobro deluje. Veliko je osebnega stika, šolski knjižničarji se lahko glede vprašanj v praksi vedno obrnejo na nas prek e-pošte (podpora@izum.si) ali telefona (pomoč po telefonu 02 25 20 333). Podrobnejše informacije in navodila glede pošiljk, stroškov in gradiva so zbrana tudi v okrožnici MIZŠ, Okrožnica_za_ŠK.pdf (cobiss.si).
Vprašanja v praksi so vsa leta podobna, največkrat predvsem glede časa obdelave, ki pa ga je zelo težko natančno opredeliti, saj je odvisen tudi od tega, koliko gradiva je trenutno v obdelavi ali v čakalni vrsti. Občasno se namreč zgodi, da več knjižnic naenkrat pošlje paket s 50 enotami gradiva in tako se lahko čakalna vrsta v nekaj dneh hitro podaljša. Knjižnice so v povprečju na pošiljko z obdelanim gradivom čakale do 16 dni, nekatere manj, nekatere pa tudi več kot to. Ne glede na čakalno vrsto med šolskim letom nastanejo situacije, ko je določeno gradivo zelo iskano in je potrebna prednostna obdelava gradiva, npr. zaradi šolskih tekmovanj, bralne značke, glasbenih festivalov in revij, zato nas v takšnih primerih knjižničarji posebej opozorijo na nujnost obdelave. Glede na vsakokratno situacijo takšno gradivo prednostno obdelamo in odpošljemo.
Kot že v prejšnjem letu smo tudi v letu 2023 v kar nekaj knjižnicah uspešno zaključili obdelavo njihove celotne zbirke in tako nam zdaj te knjižnice pošiljajo le še na novo pridobljeno gradivo. Nekaj podatkov in poudarkov glede obdelave gradiva za šolske knjižnice v lanskem letu smo zbrali v nadaljevanju članka.
Katalogizacijo gradiva za šolske knjižnice v letu 2023 je, v podobni sestavi kot v letih 2021 in 2022, prevzelo več zaposlenih v IZUM-u in štiri zunanje katalogizatorke, ki so bile zadolžene za obdelavo specifičnih vrst gradiva. Tri zunanje katalogizatorke so obdelovale notno gradivo in zvočne posnetke, četrta pa gradivo, namenjeno madžarski narodni skupnosti. Skupno smo kreirali 4919 bibliografskih zapisov za gradivo, ki ga je v obdelavo poslalo 105 šolskih knjižnic (graf 1).
Kot je razvidno iz grafa 1, je bilo med njimi največ osnovnih šol (50 %), sledijo srednje šole (27 %), glasbene šole (15 %) in na koncu še višje strokovne šole, ki delujejo v okviru srednješolskih centrov (5 %), in drugi zavodi. Zanimiv je delež kreiranih zapisov za posamezne šole (graf 2), saj smo največ gradiva obdelali za glasbene šole (65 %), sledijo osnovne šole (24,2 %), srednje šole (8,9 %) in višje strokovne šole, ki delujejo v okviru srednješolskih centrov (2 %).
Poslano gradivo je bilo raznovrstno, pri čemer je prevladovalo gradivo, namenjeno izobraževalnemu procesu, nekaj pa je bilo tudi gradiva, ki ga je bilo treba vnesti za potrebe vodenja osebnih bibliografij učiteljev in profesorjev. Pester razpon gradiva se lahko opazi tudi glede na vrsto gradiva (graf 3), ki smo ga razvrstili na osnovi podatkov o vrsti zapisa in vrsti gradiva (podpolje 001b- Vrsta zapisa in blok 1XX). Največ (64,2 %) smo prejeli notnega gradiva, tj. 3158 bibliografskih zapisov. Na drugem mestu (32,1 %) je tiskano gradivo (1580 bibliografskih zapisov), od tega 1558 zapisov za monografije, 31 zapisov za serijske publikacije in 17 zapisov za sestavne dele. Sledi neknjižno gradivo, tj. 181 oz. 3,7 % zapisa za zvočne posnetke, slikovno gradivo, elektronske vire, izobraževalne igrače in učila, videoposnetke, večvrstno gradivo in drugo neknjižno gradivo.
Podatke glede na vrsto gradiva (graf 3), ki smo jih razvrstili na osnovi podatkov o vrsti zapisa in vrsti gradiva (podpolje 001b – Vrsta zapisa in blok 1XX), smo v nadaljevanju primerjali še glede na leto izida gradiva in glede vrsto šole, ki nam je poslala to gradivo v obdelavo (graf 4, 5 in 6). Na podlagi teh podatkov je viden zelo pester razpon poslanega gradiva.
Večinoma gre pri tem za novo gradivo, saj starejše gradivo bodisi ni več aktualno bodisi po svojem namenu ne ustreza knjižnični zbirki. Seveda pa v nekaterih primerih šolske knjižnice v svojih zbirkah hranijo tudi starejše gradivo, med njimi so npr. glasbene šole, katerih gradivo po svoji aktualnosti pravzaprav nikoli ne zastara, in tako v obdelavo dobimo zelo pester razpon notnega gradiva glede na leto izida. Seveda velja med starejšim gradivom omeniti tudi pravljice in specifično strokovno gradivo, ki je aktualno glede na strokovne zahteve področja, ki ga knjižnica pokriva. Gradivo, ki ni več aktualno ali po svojem namenu ne ustreza več knjižnični zbirki, šolske knjižnice sproti skrbno izločajo in ažurno dopolnjujejo svojo zbirko. Pri tem knjižnice sledijo standardom in strokovnim priporočilom Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost ter strokovnim priporočilom nacionalne knjižnice za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. Izbrano gradivo nato na podlagi navodil za izločanje in odpis knjižničnega gradiva skladno z določili 12. člena Zakona o knjižničarstvu ponudijo nacionalni knjižnici. Navodila o izločanju knjižničnega gradiva so dostopna na naslovu https://www.nuk.uni-lj.si/informacije/izlocanje-in-odpis.
Na tak način šolske knjižnice sproti skrbijo, da je njihova zbirka vedno aktualna, urejena in ustrezna glede na potrebe svojih uporabnikov in zahteve strokovnega področja, ki ga pokrivajo.
Prispevek pripravili: Nina Ring in mag. Jelka Kos