Novembra 2011 so bile oči sveta uprte na 36. generalno skupščino organizacije Unesco, saj je bilo najavljeno, da bo Palestina postala nova redna članica te velike družine Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. IZUM je takrat gostil svojo tradicionalno mednarodno konferenco COBISS in tudi mi smo s prav posebno nestrpnostjo iz Pariza pričakovali sklepe zasedanja. In res, takratni minister za znanost dr. Igor Lukšič nam je na konferenco COBISS prinesel še toplo novico, da je Unesco sprejel odločitev, da se IZUM-u podeli status regionalnega centra II. kategorije pod okriljem UNESCA. Formalni Sporazum med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je bil podpisan leto dni kasneje v Parizu. Njegova veljavnost se je iztekla septembra 2018 in v skladu z njegovimi določili se je po preteklem obdobju šestih let podaljšala, saj nobena od podpisnic ni predlagala razveze.
Rezultati znanstvenih raziskav so številni in raznoliki, danes pa še ne obstajajo standardni mehanizmi merjenja kakovosti in vpliva rezultatov raziskovalnega dela, ki bi omogočili popolnoma transparentno in pravično ocenjevanje tega dela. Ker postaja vedno bolj pomembno spremljati in ocenjevati, kako se rezultati raziskav dejansko uporabljajo, ne le znotraj raziskovalnega sistema, temveč tudi na drugih družbenih področjih, raziskovalne institucije in financerji iščejo alternativne kazalnike za oceno tega širšega vpliva raziskav. V zadnjih letih se je pojavilo kar nekaj pobud, deklaracij in priporočil za izboljšanje načina ocenjevanja kakovosti rezultatov raziskav in za uporabo teh alternativnih metrik (altmetrik). Tudi v okviru evropske komisije za raziskave in inovacije je bil izveden projekt Horizon 2020 Open Science: Altmetrics and Rewards (
