Infrastruktura COBISS+

Začetek razvoja COBISS+ sega v leto 2013, ko smo v IZUM-u, v sektorju za razvoj programske opreme, pripravili programsko ogrodje in strežniško okolje za aplikacijo mCobiss (OPAC za mobilne aplikacije). To ogrodje smo razširili in posodobili za potrebe nove spletne aplikacije COBISS+. Novi OPAC, ki smo ga poimenovali COBISS+, je zgrajen na platformi Java in prirejen za zagon na odprtokodnem aplikacijskem strežniku WildFly. Preberi več “Infrastruktura COBISS+”

Manj znane storitve ob platformi COBISS

LessKnownServicesZa zaposlene v IZUM-u je preveč samoumevno, da uporabniki tako ali tako vedo, kaj je to COBISS in s čim vse se ukvarjamo. Pa to preprosto ni res! Celo zaposleni so občasno presenečeni nad pestrostjo storitev in servisov, ki jih zagotavljamo. Naši uporabniki so raznoliki; na eni strani so to zaposleni v knjižnicah, ki nas poznajo predvsem po aplikacijah COBISS, namenjenih podpori knjižničnega poslovanja, na drugi strani pa imamo pestro množico uporabnikov iz laične javnosti, ki pozna naš OPAC oziroma COBISS+, storitev Moja knjižnica itd. Ob teh širše poznanih, klasičnih knjižničnih storitvah se ukvarjamo še s celo paleto aplikacij, storitev in servisov, ki jih uporabljajo šolarji, študentje in zaposleni v raziskovalnih organizacijah in organizacijah s področja kulture.

Preberi več “Manj znane storitve ob platformi COBISS”

COBISS in knjižnično nadomestilo

Kadar avtor ne more izbirati, ali bo njegovo delo izposojano (v javnih knjižnicah) ali ne, mu v veliko državah priznavajo pravico do denarnega oz. knjižničnega nadomestila (Public Lending Right – PLR), vendar vse države tega ne rešujejo sistemsko. Praviloma je za izvajanje politike knjižničnega nadomestila zadolžena neka organizacija; v Sloveniji je bilo to sprva Ministrstvo za kulturo, od leta 2008 pa Javna agencija za knjigo RS.

Slovenija je morala pred vstopom v EU izpolniti zahtevo po uvedbi knjižničničnega nadomestila
Slovenija je morala pred vstopom v EU izpolniti zahtevo po uvedbi knjižničničnega nadomestila

Med državami obstajajo velike razlike glede višine za ta namen razpoložljivih sredstev in meril, po katerih so ta sredstva razdeljena med upravičence.
V Sloveniji so do knjižničnega nadomestila upravičeni samo živeči avtorji (drugje tudi partnerji in potomci), upošteva se samo število izposoj (drugod tudi podatki o zalogi v knjižnicah), v statistiko izposoj so vključene samo splošnoizobraževalne knjižnice (drugod tudi šolske knjižnice in druge vrste knjižnic), vir sredstev je pri nas samo državni proračun (drugod tudi knjigarniška mreža) itd. Preberi več “COBISS in knjižnično nadomestilo”

E-knjige v sistemu COBISS

E-knjig je vse več in vse bolj so priljubljene, zato je njihova izposoja postala eknjige-4f29bee0zanimiva tudi za uporabnike knjižnic. V primeru e-knjig knjižnica ne kupi fizične oblike gradiva, ampak samo dostop do tega gradiva. Uporabniki lahko te e-knjige iščejo na portalu za izposojo in si jih izposodijo. Izposojene e-knjige lahko prenesejo na bralnike oziroma naprave, ki omogočajo branje e-knjig.

Sistem COBISS omogoča knjižnicam, da predstavijo svojo celotno ponudbo na enem mestu, prav tako pa želi omogočiti končnim uporabnikom, da lahko poiščejo želeno gradivo na enem mestu, ne glede na to, za kakšno vrsto gradiva gre. Medtem ko so procesi za obdelavo klasičnega gradiva v sistemu COBISS celovito podprti (od postopkov nabave do izposoje končnim uporabnikom), je pri elektronskem gradivu zaradi razpršenosti in hitrega tehnološkega razvoja tega gradiva več odprtih vprašanj.

Več o e-knjigah v sistemu COBISS lahko preberete v prispevku v reviji Organizacija znanja:

Preberi več “E-knjige v sistemu COBISS”