Biografska skica o dr. Tvrtku Matiji Šercarju ob njegovi 85-letnici

Dr. Tvrtko Šercar (Vir: arhiv IZUM)
Dr. Tvrtko Šercar (Vir: arhiv IZUM)

Dr. Tvrtko Šercar kljub častitljivemu življenjskemu jubileju vsak dan prihaja na Institut informacijskih znanosti v Mariboru, kjer ima še zmeraj svoj delovni prostor z računalnikom. Tam študira, razmišlja in piše, kar ga v življenju resnično veseli in izpolnjuje. Ta zapis, ki predstavlja le skico njegove bogate poklicne poti, objavljamo na njegov rojstni dan. S tem mu izrekamo spoštovanje in priznanje za njegov prispevek pri snovanju, razvoju in obstoju IZUM-a in mu iskreno voščimo: Vse najboljše!

Preberi več “Biografska skica o dr. Tvrtku Matiji Šercarju ob njegovi 85-letnici”

Računalniške delavnice za otroke v IZUM‑u

 

(foto: arhiv IZUM)
(foto: arhiv IZUM)

Usklajevanje zasebnih in poklicnih obveznosti je v sodobnem času izziv za vsakega zaposlenega in podjetja oziroma ustanove. Tudi na Institutu informacijskih znanosti (IZUM) z nekaterimi ukrepi in storitvami omogočamo kvalitetnejšo izrabo časa in prijaznejše delovno okolje. Ena izmed storitev so tudi računalniške delavnice za osnovnošolce staršev, zaposlenih na IZUM-u, in jih izvajamo v času poletnih počitnic. V letu 2023 obeležujemo že dvajsetletnico, odkar smo začeli z lastno zasnovanim projektom.

Preberi več “Računalniške delavnice za otroke v IZUM‑u”

Vaše mnenje je pomembno – z revijo Organizacija znanja na poti do znanja

Cilj vsakega uredništva je, da je vsebina aktualna in čim širše dostopna. V ta namen smo pri reviji Organizaciji znanja (OZ) izvedli anketo, s katero smo bralce povprašali, na kakšen način se seznanjajo z objavami in katere strokovne teme so jim blizu oziroma bi jih želeli spremljati.

Preberi več “Vaše mnenje je pomembno – z revijo Organizacija znanja na poti do znanja”

Deseterica umetnikov v razstavišču IZUM

Palača na Prešernovi 17 je bila ena prvih v mestu Maribor z razsežnimi steklenimi površinami in bila je to sploh prva razkošnejša zgradba, ki si jo je mesto privoščilo po vojni, ko so bile ruševine vojnega bombardiranja pretežno že pospravljene. Ljudska domiselnost jo je zaradi prozornosti hitro poimenovala »akvarij«, pri tem pa so namigovali na »velike ribe«, ki so bivale v njem – šlo je za Dom političnih organizacij, kjer se je delala takratna politika. Ko se je Slovenija 1991 osamosvojila, je le malo manjkalo, da bi se v hišo vselila mariborska univerza, a se je zanjo našla boljša rešitev na Slomškovem trgu, na Prešernovo 17 pa se je preselil IZUM. Hiša se je začela polniti z najsodobnejšo komunikacijsko in informacijsko opremo, z najnovejšim superračunalnikom pa je sploh simbol prihajajočih časov. Vendar je tukaj še nekaj več, kar se lepo dopolnjuje s sodobno tehnologijo, in to razkrivamo v nadaljevanju.

Preberi več “Deseterica umetnikov v razstavišču IZUM”

O nastanku zgradbe današnjega IZUM-a in nekaj malega o njeni vsebini

Preden so se v začetku šestdesetih let 20. stoletja lotili gradnje Doma političnih organizacij[1] – pod tem imenom je bila namreč vodena dokumentacija za novogradnjo v vogalu Prešernove in Maistrove ulice – je približno na mestu načrtovane stavbe, a še bolj umaknjena od ulice, stala stara enonadstropnica trgovca Govediča. Pod njegovim imenom je bila Mariborčanom znana, ko so jo porušili, in na njenem mestu začeli graditi štirinadstropno zgradbo, kjer danes deluje IZUM.

Preberi več “O nastanku zgradbe današnjega IZUM-a in nekaj malega o njeni vsebini”