Tutorji bibliotekarji vas naučijo ločiti zrno od plev

24. 5. 201828. 8. 2019

Tutorji bibliotekarji vas naučijo ločiti zrno od plev

Informacijska pismenost je ena od ključnih dejavnikov uspešnega študija, zato knjižnice kot informacijska središča iskanja, pridobivanja in posredovanja informacij razvijajo različne strategije informacijskega opismenjevanja študentov. V Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) smo na takšen način pripravili program Tutor bibliotekar (Šrot, 2017).

Informacijsko opismenjevanje študentov Pedagoške fakultete UM (foto: arhiv UKM).

Cilj programa Tutor bibliotekar je seznaniti študente (in ostale uporabnike knjižnice) s celotno ponudbo knjižničnih storitev ter z možnostmi razreševanja informacijskih problemov na začetku študija (vstopno tutorstvo), med njim (vsebinsko tutorstvo) ter ob njegovem zaključevanju (izstopno tutorstvo).

Preberi več “Tutorji bibliotekarji vas naučijo ločiti zrno od plev”

30. 3. 201818. 7. 2023

Spremljanje prirasta bibliografskih zapisov v COBIB.SI

Pred leti se je pri organizaciji aktivnosti in analiz podatkov porodilo vprašanje, ali obstajajo posebne značilnosti oziroma trendi pri prirastu zapisov v bazo COBIB. V iskanju odgovora »Koliko zapisov dnevno kreirajo slovenski knjižničarji v vzajemni bazi?« smo začeli z zanimanjem spremljati dnevni prirast bibliografskih zapisov ter najbolj produktivne dneve v mesecu in najbolj produktivne mesece v letu. Povzetek analiz, ki sledi, se nanaša na število prirasta bibliografskih zapisov, ki so jih kreirali katalogizatorji.

Podatke zbiramo od leta 2014 dalje in so običajno zbrani na prvi delovni dan v mesecu, za pretekli mesec, vključeni so vsi dnevi leta. Po številu kreiranih zapisov je že viden trend gibanja prirasta v letu in čez vsa leta, z nekaj odstopanji (Slika 1).

Slika 1: Trend prirasta COBIB.SI 2014–2016 (prikaz v odstotkih) (vir: Dornik, 2017)

Preberi več “Spremljanje prirasta bibliografskih zapisov v COBIB.SI”

28. 3. 201828. 8. 2019

Strokovnost, sodelovanje in povezovanje – vodilo delovanja Društva bibliotekarjev Celje

Člani Društva bibliotekarjev Celje smo v letu 2016 obeležili 40 let delovanja društva. Zastavljene aktivnosti, naloge pa tudi pričakovanja članov društva so se skozi čas precej spreminjali skladno s spremembami v knjižničarski stroki in organiziranosti knjižničarstva ter tudi s stanjem v širši družbi. Vseskozi pa so bile glavni motor delovanja Društva bibliotekarjev Celje splošne knjižnice tako v pogledu članstva, širjenja zavesti o pomenu društva med zaposlenimi, posredne finančne podpore društvu kot tudi glede strokovnih ekskurzij in seveda organizacije letnih srečanj, za katera menimo, da so še vedno edinstvena v slovenskem prostoru in najmočnejši povezovalni element našega društva.

Slika 1: Izlet članov Društva bibliotekarjev Celje na Madžarsko (april 2017, pred Mestno javno knjižnico v Szombathelyu)

Društvo bibliotekarjev Celje je prostovoljna strokovna organizacija bibliotekarjev in knjižničarjev, torej posameznikov, ki se združujemo v skrbi za svoj strokovni in poklicni razvoj. Preberi več “Strokovnost, sodelovanje in povezovanje – vodilo delovanja Društva bibliotekarjev Celje”

30. 10. 201728. 8. 2019

Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja

Britanska fundacija Nesta (Britanska inovacijska fundacija) in Univerza v Oxfordu sta pred kratkim predstavila izsledke raziskave o veščinah, ki jih bodo iskala podjetja in druge organizacije pri svojih zaposlenih leta 2030. Raziskava z naslovom “Prihodnost veščin: zaposlovanje leta 2030” sicer obravnava globalne trende, vendar je osredotočena na pričakovana dogajanja v ZDA in Veliki Britaniji, kar pa ne pomeni, da je z določenimi pridržki ni mogoče projicirati v naše okolje.

Poročilo raziskave napoveduje izginjanje delovnih mest, kot so šoferji, prodajalci, bančni uslužbenci, administratorji, referenti … Njihovo delo bodo nadomestili roboti in umetna inteligenca. Hkrati pa poročilo izpostavlja izobraževanje, zdravstveni in javni sektor kot področja, kjer je zaradi tehnološkega razvoja pričakovati rast potreb po visoko usposobljenih kadrih (npr. učiteljih, raziskovalcih na različnih področjih, predvsem biologije, biotehnologije, zdravstva in skrbi za starejše …). Preberi več “Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja”

31. 8. 201728. 8. 2019

Knjižničarji pa ne čivkajo?

O vidikih uporabe Twitterja v knjižnicah, tudi če že uporabljate Facebook 😉

V začetku poletja sem se v prispevku na blogu COBISS spraševal o tem, kako in zakaj v slovenskih knjižnicah uporabljajo družbene medije. Seveda bi si želel, da bi bil odziv na vprašalnik večji, pa je že tako, da je takih in podobnih poizvedb kar preveč, da bi odgovarjali na vse. Pa še počitnice so bile pred vrati! ;-). Slika 1 prikazuje rezultat na osnovi prejetih odgovorov do 31. 8. 2017.

Slika 1: Uporaba družbenih medijev v slovenskih knjižnicah (povzeto po prispevku z dne 27. 6. 2017)

Kljub vsemu je na osnovi prejetih odgovorov mogoče zaključiti, da večina slovenskih knjižnic, ki svoje uporabnike nagovarjajo preko družbenih medijev, za te namene uporablja Facebook. Če je slednje pričakovano, pa po drugi strani preseneča, da je uporaba drugih znanih družbenih medijev bistveno manjša. Twitter npr. uporablja manj kot 50 % vseh, ki so odgovorili na vprašalnik, Youtube pa le slaba četrtina. Če je manjša uporaba drugih omrežij, kot so Instagram, Snapchat, Pinterest, glede na naravo teh omrežij pričakovana, pa menim, da zapostavljanje YouTuba in Twitterja za organizacije s širokim naborom uporabnikov, kot so knjižnice, predstavlja zamujeno priložnost. Omrežje Youtube ima po razpoložljivih podatkih iz leta 2016 v Sloveniji celo več uporabnikov kot Facebook. Youtube ni samo spletna storitev, ki jo zaradi zabavnih video vsebin in glasbe, uporabljajo mlajše generacije, z leti se je pod okriljem Googla razvila v bogato zakladnico znanja, z vsemi prvinami družbenega omrežja. Youtube je tako zelo uporabno orodje za razširjanje izobraževalnih in informativnih vsebin, sicer pa o Youtubu v kakem od prihodnjih prispevkov. Pozornost v tokratnem namenjam Twitterju. Preberi več “Knjižničarji pa ne čivkajo?”