Prikaz zvočnih knjig v COBISS+: zakaj so kode v podpolju 125c pomembne?

Za posneta govorna, strokovna in leposlovna dela se je uveljavil izraz zvočna knjiga (Ločniškar-Fidler, 2006), ki je v Bibliotekarskem terminološkem slovarju (Kanič et al., 2009) definirana kot zvočni zapis besedila knjige.

V Sloveniji so zvočne knjige prisotne že nekaj časa, s tehnološkim razvojem spleta, tablic in pametnih telefonov pa so dobile ponovni zagon (Pešut, 2022). Leta 2017 je podjetje Audibook razvilo mobilno aplikacijo Audibook, ki omogoča poslušanje zvočnih knjig v slovenščini (Povše, 2022). Te so od leta 2021 za izposojo dostopne tudi preko COBISS+.

Da lahko uporabniki hitro najdejo zvočne knjige, je bilo treba v COBISS+ pri iskanju dodati možnost omejevanja in prikaza v filtrih. Pri pripravi algoritma za izbor zapisov se je pokazalo, da bi lahko z nekaterimi dopolnitvami v bibliografskih zapisih v bazi podatkov COBIB.SI omogočili boljše rezultate iskanja in prikaza.

Preberi več “Prikaz zvočnih knjig v COBISS+: zakaj so kode v podpolju 125c pomembne?”

20 let normativne kontrole v sistemu COBISS

Letos mineva 20 let od uvedbe normativne kontrole v sistemu COBISS. okrasna slikaNajprej je bila uvedena normativna kontrola avtorjev v Sloveniji, priprave na uvedbo pa so trajale več let. Sistem COBISS.SI so knjižnice uporabljale že več kot deset let in bibliografske baze podatkov so vsebovale veliko zapisov, zato je bilo treba precej časa posvetiti tudi analizi obstoječih podatkov. V tem času je stekla tudi prenova programske opreme, ki je takrat še vedno delovala na platformi VMS, kar je uvajanje normativne kontrole zaradi pomanjkanja resursov dodatno upočasnilo. Po večletnih pripravah smo decembra 2001 kreirali inicialno bazo CONOR.SI z nekaj manj kot 25.000 programsko kreiranih zapisov za osebna imena raziskovalcev in avtorjev iz zapisov za slovensko nacionalno bibliografijo. Za vse knjižnice v sistemu COBISS.SI je bila vzpostavljena ena normativna baza CONOR.SI, ki je bila na istem strežniku kot vzajemna baza COBIB.SI. Preberi več “20 let normativne kontrole v sistemu COBISS”

ChatGPT in njegova vloga v visokošolskih knjižnicah

Vir: Rolf van Root na Unsplash
Vir: Rolf van Root na Unsplash

ChatGPT je orodje, ki ga je razvil znanstveni laboratorij OpenAI, ustanovljen leta 2015. Je vrsta jezikovnega modela GPT (angl. Generative Pre-trained Transformer), ki je bil ustvarjen za generiranje besedila kot odziv na vhodne podatke v naravnem jeziku. Zasnovan je tako, da simulira človeku podoben pogovor in se lahko uporablja v različnih aplikacijah, vključno s klepetalnimi roboti, virtualnimi pomočniki in orodji za jezikovno prevajanje. Trenutno potekajo mnoge diskusije o vlogi in uporabnosti orodja na različnih področjih, tudi v visokem šolstvu. Razmisliti pa je treba tudi o pomenu orodja v knjižničarstvu in različnih tipih knjižnic.

Preberi več “ChatGPT in njegova vloga v visokošolskih knjižnicah”

Inovativni pristopi rabe novih tehnologij (zapiski s konference ALA 2022)

Posebej zanimive teme s 141. konference American library Association (ALA), ki je potekala junija 2022 z geslom #TogetherAgain, so bile vezane na predstavitve dobrih praks in izzivov pri uvedbi tehnologij v okoljih javnih in univerzitetnih knjižnic ter najboljše prakse za spodbujanje različnih orodij v vzponu, kot so vizualizacija podatkov, STEAM izobraževanje ipd.

(foto: Tanja Žuran Putora)
(foto: Tanja Žuran Putora)

Preberi več “Inovativni pristopi rabe novih tehnologij (zapiski s konference ALA 2022)”

Delo z uporabniki: kako se s sočutjem odzovemo na težavne situacije v knjižnici

Vir slike: https://pixabay.com/
Vir slike: https://pixabay.com/

Nekateri uporabniki knjižnico obiščejo z občutki jeze, frustracijami ali celo z namero, da z nekom obračunajo. Zaposleni se morajo izjemno potruditi, da takim uporabnikom ustrežejo. Kako čim bolj konstruktivno pristopiti in jo odnesti s čim manj prask za vse vpletene?

Preberi več “Delo z uporabniki: kako se s sočutjem odzovemo na težavne situacije v knjižnici”