Prvo leto delovanja Kompetenčnega centra za lahko branje v Koroški osrednji knjižnici

V Koroški osrednji knjižnici smona podlagi dolgoletnega delovanja na področju lahkega branja septembra 2021 oddali vlogo za pridobitev statusa kompetenčnega centra. Glede na okolico, v kateri ne manjka ustanov in uporabnikov, ki jih področje lahkega branja zanima ali pa je to celo med njihovimi temeljnimi dejavnostmi, smo temu področju posvetili posebno pozornost. Naziv Kompetenčni center za lahko branje smo pridobili januarja 2022, večino zadanih ciljev smo uspeli uresničiti, pri ostalih pa načrtujemo dokončanje v letu 2023.

Slika 1: Berem zlahka (vir Koroška osrednja knjižnica)
Slika 1: Berem zlahka (vir Koroška osrednja knjižnica)

Lahko branje so dostopna besedila – informacije, ki jih je lahko najti, lahko brati in lahko razumeti. Ali, kot so jasno in v lahkem branju zapisali na spletni strani CUDV Črna na Koroškem:

  • “Lahko branje so besedila,
  • napisana na tak način, da jih razumemo vsi.
  • Razumejo jih tudi ljudje,
  • ki težko berejo in razumejo navadna besedila.
  • Lahko branje je dobro za vse ljudi.
  • Posebej pa ga potrebujejo ljudje z motnjami v duševnem razvoju,
  • ljudje po poškodbi glave,
  • nekateri starejši ljudje,
  • priseljenci in še veliko takih skupin.
  • Lahko branje je lahko napisano,
  • lahko je v slikah,
  • posneto v obliki zvoka ali videa.
  • Lahko branje je potreba.
  • Lahko branje je tudi pravica.
  • Vsi ljudje imamo pravico do informacij.”

Lahko branje včasih potrebujemo vsi, večinoma pa je namenjeno ljudem, ki potrebujejo lahko berljive informacije zaradi različnih oviranosti ali pa imajo slabše razvito veščino branja oziroma se jezika šele učijo.

Zametki posebne zbirke gradiva za lahko branje v naši knjižnici segajo v leto 2013, ko smo knjige za lahko branje le posebej označili in izpostavili. Uporabniki s posebnimi potrebami so vedno naša posebna skrb, tudi z dejavnostjo Knjižnica na obisku (izvajamo jo že od leta 2012), različnimi pomagali in pripomočki ter drugimi vrstami omogočanja dostopnosti knjižnice, branja in informacij. Uporabnikom, ki potrebujejo lahko branje, tudi že od leta 2013 omogočamo sodelovanje v bralni znački za odrasle.

Poseben primer našega delovanja na tem področju je bilo sodelovanje v projektu Lahko je brati: razvoj temeljnih usmeritev, metod, didaktičnih gradiv in spremljajočih orodij za lahko branje v Sloveniji, na podlagi katerega smo razvili posebno zbirko Berem zlahka. Razdeljena je na pokategorije: lahko branje, gradivo za dislektike, knjige z večjim tiskom, zvočne knjige, znakovni jezik in brajica.

Približno četrtina odraslih v Sloveniji ima slabše razvite bralne spretnosti, hkrati pa vemo, da bralna in druge kognitivne spretnosti upadajo s starostjo. Različne javne organizacije se morajo zato zavedati, da z lahko berljivimi informacijami učinkoviteje informirajo in izobražujejo svoje ciljne skupine prebivalstva. S tem tudi lažje razširijo svojo ponudbo glede na njihove potrebe in želje in dosežejo tudi nove člane. S pomočjo lahkega in lažje dostopnega branja omogočamo inkluzivno skupnost.

Ponosni smo na konkretne rezultate našega delovanja: priredbo nekaterih besedil v lahko branje, tudi v tiskani obliki, sodelovanje z uporabniki lahkega branja kot testnimi bralci in prostovoljci pri delu v knjižnici, mnoge dogodke in dejavnosti, ki uporabnikom omogočajo vključevanje in samostojno delovanje v družbi, dopolnjevanje zbirke Berem zlahka, kvalitetno grafično podobo (slika 1), ki jo prevzemajo tudi druge knjižnice v Sloveniji, pripravo in nenehne izboljšave ter dopolnitve seznama besedil. Besedila, pomembna za knjižnico in sodelovanje v njenih dejavnostih, se trudimo glede na primernost prirejati v lahko branje. V okolici so nas prepoznali kot pomemben člen pri omogočanju dostopnosti informacij vsem ciljnim skupinam uporabnikov in njihovem vključevanju v družbo. Predvsem se poskušamo povezovati z vsemi, ki nas lahko približajo končnim uporabnikom, tako tistim, ki lahko branje potrebujejo vse življenje, kot tudi tistim, ki jim lahko branje predstavlja le vstop v svet slovenskega jezika in ga sčasoma verjetno ne bodo več potrebovali. Uspešno in tvorno sodelujemo z različnimi partnerskimi organizacijami, posebna zahvala gre Zavodu Risa, Centru za delo, usposabljanje in varstvo Črna z VDC Ravne in Dnevnim centrom Ravne.

Številni strokovnjaki s knjižničarskega področja priznavajo pomembnost in utemeljenost posebnega mesta lahkemu branju v knjižničarstvu in so se zato vključili v mrežo naših prejemnikov novic in obvestil s področja lahkega branja.

Svoje poslanstvo vidimo v iskanju strokovnih rešitev za knjižničarska vprašanja in dileme, pa tudi kot možnost za strokovne debate ali individualne pogovore o kateri koli tematiki s področja lahkega branja, ki bi lahko zanimala končnega uporabnika ali strokovnjaka, ki se z lahkim branjem ukvarja. Ena izmed skupnih strokovnih rešitev na področju lahkega branja v knjižničarstvu je prilagoditev vsebinske in formalne obdelave v sistemu COBISS:

    • prilagojen šifrant postavitve z ustreznimi lokalnimi in drugimi oznakami, kot je razvidno s slike 2 (oznaka lokacije, UDK postavitev, avtor, naslov, inventarna številka, črtna koda);
    • omenjene oznake smo določili sami s sodelovanjem oz. odobritvijo IZUM-a;
    • bibliografski zapisi vsebujejo ustrezna gesla (polja 600–609, 610, ki določajo zvrst in vsebino gradiva).
Slika 2: Bibliografski zapis (CIP)
Slika 2: Bibliografski zapis (CIP v knjigi)

Z izvajanjem nalog, ki smo si jih v okviru Kompetenčnega centra zadali, si prizadevamo za dosego ciljev trajnostnega razvoja in sodelujemo pri uresničevanju temeljnih vrednot Evropske unije o dostojanstvu, avtonomnosti, enakosti in vključenosti ljudi s posebnimi potrebami.

Prispevek pripravila: mag. Jelka Kos, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika