Konferenca COBISS 2022 me je na zaključnem dnevu presenetila z zelo kratko omembo lokatorja gradiva kot ene od dodatnih novosti. Na II. gimnaziji Maribor lokator redno uporabljamo že vrsto let, zato sem bila presenečena in radovedna hkrati. Seveda me je zanimalo, za kakšno novost gre.
Ravno v tem času je prišla nova sodelavka, ki sem ji predstavljala delovanje naše knjižnice in s pomočjo lokatorja, ki ga je želela pripraviti, je tako zelo natančno in v kratkem času spoznala postavitev gradiva. Novi lokator COBISS smo zagnali v začetku decembra 2022, kar je pomenilo, da smo morali pred tem prvega ugasniti. In ker nastanek našega prvega lokatorja sega v čas tik pred mojim prihodom na II. gimnazijo Maribor, sem želela izvedeti več.
Začetek zgodbe o lokatorju
Tukaj predstavljam zgodbo nekdanjega lokatorja na II. gimnaziji Maribor (“Druga”). Leta 2010 ga je zasnoval 17-letni dijak Domen Kermc in je več kot 12 let odlično služil svojemu namenu. Dijakom je bil dober pripomoček pri iskanju gradiva, saj so se lahko brez velikih težav orientirali v prostorih knjižnice med 30.000 enotami gradiva.
Za namen tega zapisa sem povprašala kar avtorja našega lokatorja na Drugi, s katerim sva si v teh letih občasno dopisovala zaradi posodobitev, od kod je prišla ideja in kako je potekal njen razvoj.
“Če se prav spominjam 12 let nazaj, je knjižničarka Romana Fekonja z idejo o lokatorju pristopila k profesorju informatike Mirku Pešcu, jaz pa sem ravno v tistem času začel obiskovati računalniški krožek, tako da naju je profesor povezal in od tukaj naprej sva skupaj reševala težave z UDK-ji, internimi oznakami itn. Ko je bil lokator leta 2010 pripravljen, smo kontaktirali IZUM, da je na seznam gradiva v COBISS-u dodal povezavo na naš lokator (pri tem pa poslal UDK in dodatne oznake), in to je bilo to,” mi je odgovoril Domen Kermc.
Člani računalniškega krožka na Drugi pod mentorstvom profesorja Mirka Pešca so takrat sodelovali že pri oblikovanju šolskih spletnih strani in je bila to le še nadgradnja pri njihovem delu. Domen Kermc pa se je o vseh tehničnih podrobnostih glede povezave na IZUM-u dogovarjal z Robertom Vehovcem.
Od nastanka lokatorja so se v postavitvi knjižnične zbirke dogajale občasne spremembe, zato so bili potrebni popravki in dopolnitve. V skladu s tem se je lokator nadgrajeval, pojasni Kermc in doda: “Novo različico lokatorja sem razvil poleti 2020. Aplikacija je omogočala knjižničarjem sprotno posodabljanje UDK-jev na regalih in spremljanje “neznanih” UDK-jev. Lokator sicer ni omogočal 3D‑pogleda, je pa bil očitno dovolj uporaben, da so se zanj zanimali v Mariborski knjižnici in Mestni knjižnici Ljubljana. Pri obeh knjižnicah je zanimanje po nekaj mesecih sicer zamrlo, sklepam, da zaradi zimskega vala epidemije, selitve knjižnice Rotovž in morda drugih interesov.”
Tako se zgodba odvije
Romana Fekonja je danes svetovalka na Zavodu za šolstvo, takrat pa je bila vodja knjižnice na II. gimnaziji. Tudi njo sem zaprosila, da se spomni nastanka knjižničnega lokatorja. “Želela sem si, da bi bili dijaki čim bolj samostojni pri iskanju gradiva,” mi odgovori in me razveseli, ko med svojimi starimi shranjenimi dopisi najde tudi nikoli objavljen Domnov zapis. Iz njega povzemam naslednje misli o pomenu in namenu lokatorja: “Zmožnost lociranja gradiva že ima Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. Čeprav je nekajkrat večja od knjižnice II. gimnazije Maribor, se uporabnost lokatorja za našo knjižnico izkaže predvsem pri iskanju več različnega gradiva ali ko za iskanje po policah dijakom primanjkuje časa, npr. v kratkih odmorih med šolskimi urami.”
Nadalje Kermc pojasni, da so od nastanka zamisli načrtovali lokator, ki bi bil v celoti lastno delo, ki bi ga tudi sami upravljali. To jim je omogočalo najprej prilagodljivost, da so ga lahko oblikovali po svojih željah, in nato tudi hitro posodabljanje, ker je bil lokator na enem izmed šolskih spletnih strežnikov. Kermc je poznal članek, ki ga je objavila sodelavka IZUM-a leta 2001, v katerem opisuje zgradbo zbirke podatkov v obliki XML, ki se je uporabljala s COBISS-ovim internim lokatorjem. Vendar je menil, da omenjen lokator uporablja nekoliko zastarele tehnologije, za katere je bila potrebna namestitev brskalniških dodatkov, kar se mu z uporabniškega vidika ni zdelo učinkovito. Zato so se po zgledu Centralne tehniške knjižnice odločili izdelati preprost lokator, ki ne bo uporabljal zahtevnejših tehnologij.
Še posebno zanimivo je danes brati stare zapiske nekdanjega dijaka z opisom delovanja lokatorja. Predvsem je bila meni kot knjižničarki uporabna funkcija beleženja iskanih UDK-jev, ki niso v zbirki podatkov in se recimo ne uporabljajo več. Za ta namen je poleg podatka o UDK gradiva lokator omogočal izpis COBISS.SI-ID, tako da sem lahko preprosto identificirala gradivo in vneseno postavitev ustrezno popravila.
Ohranjen imamo še posnetek zaslonskih slik s postopkom uporabe nekdanjega lokatorja knjižnice II. gimnazije Maribor (slika 3).
Tako se zgodba konča
Od decembra 2022 na II. gimnaziji Maribor uporabljamo IZUM-ov lokator, ki pri iskanju gradiva omogoča tridimenzionalni pogled, kar je dijakom najljubša pridobitev glede na prejšnjo različico. Za knjižničarja je morda najbolj koristno, da lahko sam hitro spremeni lokacijo postavitve gradiva, ko se to izkaže za potrebno (napačna postavitev, preusmeritev ipd.). Nasploh je lokator orodje, ki je nepogrešljivo predvsem za samostojnost uporabnikov knjižnice, za knjižnice z vsaj enim računalnikom za uporabnike, z velikim obiskom v kratkih intervalih, z razvejano postavitvijo gradiva. Uporaba lokatorja med uporabniki razbremeni šolskega knjižničarja, ki bi sicer prehodil maratonske razdalje do knjig za domače branje, za pravo svetovalno delo pa bi bil lahko na voljo le občasno. Med pripravo novega lokatorja pa se je tudi izkazalo, da bi lahko glede navodil, pripomočkov, vnašanja UDK-jev, sestavljanja prostorov in takšnih zares uporabnih informacij napisali še eno ločeno zgodbo.
Prispevek pripravila: mag. Gordana Banjanin, II. gimnazija Maribor