Digitalne knjižnice so zelo koristno orodje, kadar govorimo o pridobivanju besedilnih virov za potrebe raziskovanja. Njihova uporabnost sega vse od scenarijev, kjer jih študentje uporabljajo za iskanje virov, s katerimi si pomagajo pri zaključnih delih, do raziskovalcev, ki jih uporabljajo za pregled stanja na svojem raziskovalnem področju. Ker število dokumentov (diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, člankov, zbornikov ipd.) iz leta v leto strmo raste, uporabniki digitalnih knjižnic z velikim številom dokumentov porabijo ogromno časa, da preiščejo in pregledajo vse za njih zanimive dokumente. Delno ta problem rešujejo iskalniki, ki so seveda ključna komponenta vsake digitalne knjižnice. Težava z iskalniki je ta, da so odvisni od uporabnikovega neposrednega vnosa, uporabnik mora torej sam vnesti ustrezne ključne besede za iskanje. Uporabniku lahko porabljen čas za iskanje ustreznih gradiv skrajšamo z vključitvijo priporočilnega sistema, ki mu samodejno priporoča zanimivo vsebino.
Nacionalni centri COBISS-a so gonilniki razvoja COBISS.net
COBISS je model siste
ma, ki predstavlja platformo nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji in Albaniji, z letom 2018 pa tudi na Kosovu (https://www.cobiss.net/si/).
Posamezno platformo sooblikujejo nacionalni centri COBISS (NCC-ji) in knjižnice kot članice sistema.
Preberi več “Nacionalni centri COBISS-a so gonilniki razvoja COBISS.net”
Kaj moram vedeti o odprtem dostopu?
Virtualna raziskovalno-učna okolja in spletna družbena omrežja so danes tista, v katerih raziskovalci delujejo, se izpostavljajo, sodelujejo, si izmenjujejo informacije in distribuirajo znanje. S spremembo znanstvene komunikacije se razvijajo tudi založniški modeli, ki se morajo soočiti z zahtevo po družbeni odgovorni diseminaciji znanja. Odprti dostop se ne uveljavlja samo za publikacije, ampak tudi za raziskovalne podatke. Ob danes uveljavljenemu vrednotenju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki temelji na kakovosti predvsem znanstvenega časopisa, pa se razmišlja tudi o odmiku od vrednotenja s pomočjo t. i. “faktorjev vpliva”, pomembnejša bi naj bila vsebina. Ob bok se postavlja tudi alternativna metrika, ki spremlja življenje publikacije v virtualnih raziskovalnih in drugih družbenih omrežjih ter v spletnih komunikacijskih kanalih. Vse to sodi v kontekst odprte znanosti.
V letu 2018 smo zaključili projekt vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI
Decembra 2015 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1A), ki je prinesel tudi spremembe glede delovanja šolskih knjižnic. Skladno z navedenim zakonom so se morale vse šolske knjižnice, ki pri svojem delu še niso uporabljale programske opreme COBISS, v roku treh let vključiti v sistem COBISS.SI.
Preberi več “V letu 2018 smo zaključili projekt vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI”
IZUM v vlogi Unescovega regionalnega centra
Novembra 2011 so bile oči sveta uprte na 36. generalno skupščino organizacije Unesco, saj je bilo najavljeno, da bo Palestina postala nova redna članica te velike družine Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. IZUM je takrat gostil svojo tradicionalno mednarodno konferenco COBISS in tudi mi smo s prav posebno nestrpnostjo iz Pariza pričakovali sklepe zasedanja. In res, takratni minister za znanost dr. Igor Lukšič nam je na konferenco COBISS prinesel še toplo novico, da je Unesco sprejel odločitev, da se IZUM-u podeli status regionalnega centra II. kategorije pod okriljem UNESCA. Formalni Sporazum med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je bil podpisan leto dni kasneje v Parizu. Njegova veljavnost se je iztekla septembra 2018 in v skladu z njegovimi določili se je po preteklem obdobju šestih let podaljšala, saj nobena od podpisnic ni predlagala razveze.