Objave

Objavljeno dne

Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev

Pri zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva in vodenju katalogov je pomembna prednost vzajemne katalogizacije racionalna delitev dela, ki prinaša prihranek, tako z vidika časa kot finančnega vidika. Za eno gradivo/enoto zadošča le ena obdelava, zapis pa je nato dostopen vsem udeležencem v sistemu in v mreži COBISS.Net.

Za vzajemno katalogizacijo je značilna tesna povezava lokalnih baz podatkov posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov. Preberi več “Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev”

Objavljeno dne

S COBISS-om do prve online bibliografije v Albaniji

22. 9. 2017, Tirana

Na konferenci “Znanstvene bibliografije – nov servis za približevanje znanstvenega raziskovanja uporabnikom. Online bibliografija akademika Krista C:\Users\arjetas\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Word\Bibliografia Kristo Frashëri.jpgFrashërija kot model procesa” je bila predstavljena prva albanska online znanstvena bibliografija.

Bibliografija enega najpomembnejših albanskih znanstvenikov prof. dr. Krista Frashërija obsega 627 enot in jo je pripravila knjižnica Akademije znanosti Albanije iz Tirane v sodelovanju z IZUM-om.

Akademija znanosti Albanije, ki je organizirala konferenco, je povabila tudi IZUM. Slovenske izkušnje pri vodenju bibliografij za raziskovalno dejavnost v Sloveniji je predstavil v. d. direktorja IZUM-a dr. Aleš Bošnjak.

Preberi več “S COBISS-om do prve online bibliografije v Albaniji”

Objavljeno dne

Spletna aplikacija »Prostorska analiza mreže« na primeru knjižničnih okolišev Mariborske knjižnice

logoMariborska knjižnica deluje na območju s približno 183.000 prebivalci, kot osrednja območna knjižnica pa segamo na področje 22 občin in 237.000 prebivalcev. Gre za geografsko raznoliko območje, ki predstavlja 1.313 km² ali 6,48 % ozemlja Slovenije, na katerem živi 11,5 % celotnega prebivalstva Slovenije. S knjižnično mrežo delujemo na raznolikem območju, kjer se specifična podoba mestnih naselij prepleta s primestnimi in vaškimi naselji.

Knjižnični okoliši

Z določitvijo števila prebivalcev, kot osnovnim kriterijem za načrtovanje knjižnične dejavnosti, smo imeli kar precej težav: pri razrezu finančnih sredstev za nabavo gradiva, prostorskem načrtovanju, pripravi strokovnih podlag, analiz, prijavah na projekte itd. Preberi več “Spletna aplikacija »Prostorska analiza mreže« na primeru knjižničnih okolišev Mariborske knjižnice”

Objavljeno dne

Knjižničarji pa ne čivkajo?

O vidikih uporabe Twitterja v knjižnicah, tudi če že uporabljate Facebook 😉

V začetku poletja sem se v prispevku na blogu COBISS  spraševal o tem, kako in zakaj v slovenskih knjižnicah uporabljajo družbene medije. Seveda bi si želel, da bi bil odziv na vprašalnik večji, pa je že tako, da je takih in podobnih poizvedb kar preveč, da bi odgovarjali na vse. Pa še počitnice so bile pred vrati! ;-). Slika 1 prikazuje rezultat na osnovi prejetih odgovorov do 31. 8. 2017.

RezultatiAnkete

Slika 1: Uporaba družbenih medijev v slovenskih knjižnicah (povzeto po prispevku z dne 27. 6. 2017)

Kljub vsemu je na osnovi prejetih odgovorov mogoče zaključiti, da večina slovenskih knjižnic, ki svoje uporabnike nagovarjajo preko družbenih medijev, za te namene uporablja Facebook. Če je slednje pričakovano, pa po drugi strani preseneča, da je uporaba drugih znanih družbenih medijev bistveno manjša. Twitter npr. uporablja manj kot 50 % vseh, ki so odgovorili na vprašalnik, Youtube pa le slaba četrtina. Če je manjša uporaba drugih omrežij, kot so Instagram, Snapchat, Pinterest, glede na naravo teh omrežij pričakovana, pa menim, da zapostavljanje YouTuba in Twitterja za organizacije s širokim naborom uporabnikov, kot so knjižnice, predstavlja zamujeno priložnost. Omrežje Youtube ima po razpoložljivih podatkih iz leta 2016 v Sloveniji celo več uporabnikov kot Facebook. Youtube ni samo spletna storitev, ki jo zaradi zabavnih video vsebin in glasbe, uporabljajo mlajše generacije, z leti se je pod okriljem Googla razvila v bogato zakladnico znanja, z vsemi prvinami družbenega omrežja. Youtube je tako zelo uporabno orodje za razširjanje izobraževalnih in informativnih vsebin, sicer pa o Youtubu v kakem od prihodnjih prispevkov. Pozornost v tokratnem namenjam Twitterju. Preberi več “Knjižničarji pa ne čivkajo?”

Objavljeno dne

Zagovorništvo v knjižnici

advocacy_200Zagovorništvo je aktivnost, ki jo izvaja posameznik ali organizacija, da bi vplivala na javnost, politiko ali posameznike znotraj političnih, ekonomskih ali socialnih sistemov in institucij. Zagovorništvo pogosto enačimo z lobiranjem, vendar gre za bistveno razliko, saj je značilnost lobiranja zagovarjanje poslovnih ali političnih interesov posameznika ali interesne skupine, medtem ko je značilnost zagovorništva pridobivanje podpore v dobro celotne skupnosti.

Zagovorništvo knjižnic je nastalo v Združenih državah Amerike, kjer je tudi najmočnejše. Razlog je jasen – državno ali občinsko financiranje knjižnic v veliki večini ne zadošča za njihovo delovanje, še manj za razvoj. Zato potrebujejo dodatna sredstva, ki jih najpogosteje pridobijo od različnih donatorjev. Najbrž je najbolj znanih 1689 knjižnic, ki so bile zgrajene v obdobju 1883–1929 v Združenih državah, Kanadi, Veliki Britaniji in na Irskem z donacijo filantropa in poslovneža Andrewa Carnegija. Preberi več “Zagovorništvo v knjižnici”

Accessibility by WAH