Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)

Z razvojem računalniških knjižničnih katalogov se je razvijal tudi podatkovni in komunikacijski format MARC, tj. računalniško čitljivi zapis s strukturo, ki ustreza elementom bibliografskega vpisa. V zgodnjih 70. letih 20. st. je obstajalo že več kot 20 različic MARC formatov, ki pa žal med sabo niso bili združljivi. V skladu z načeli Univerzalne bibliografske kontrole (Universal Bibliographic Control, UBC), ki poudarja pomen mednarodne izmenjave podatkov z namenom zmanjševanja stroškov katalogizacije, je zveza International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) podprla razvoj mednarodnega formata UNIMARC s prvo izdajo formata že leta 1977. Pod okriljem IFLA je razvoj UNIMARC-a temeljil na razumevanju kulturne raznolikosti uporabnikov formata.

Priročnik UNIMARC/A
Priročnik UNIMARC/A

Danes UNIMARC predstavlja nabor štirih formatov: bibliografski (UNIMARC/B), normativni (UNIMARC/A), klasifikacijski (UNIMARC Classification) in format za podatke o zalogi (UNIMARC/H), ki jih ustanove lahko uporabljajo neposredno ali pa so temelj posameznim različicam formata, npr. slovenski COMARC (Brešar, 2004). Preberi več “Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)”

Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev

Pri zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva in vodenju katalogov je pomembna prednost vzajemne katalogizacije racionalna delitev dela, ki prinaša prihranek, tako z vidika časa kot finančnega vidika. Za eno gradivo/enoto zadošča le ena obdelava, zapis pa je nato dostopen vsem udeležencem v sistemu in v mreži COBISS.Net.

Za vzajemno katalogizacijo je značilna tesna povezava lokalnih baz podatkov posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov. Preberi več “Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev”

Spremljanje kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije

V skupini Bibliografska kontrola izvajamo številne aktivnosti zagotavljanja kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov, npr. izobraževanje katalogizatorjev, spremljanje dela katalogizatorjev – novincev, redakcijo normativne baze, pregled periodičnega naključnega programskega izbora zapisov (t. i. »50 naključnih«) ter sprotno spremljanje kakovosti zapisov.

Pri sprotnem spremljanju kakovosti zapisov skušamo ugotoviti in odpraviti različne težave pri katalogizaciji gradiva. Oblikujemo programske rešitve ali pa katalogizatorje povabimo k sodelovanju, npr. pri dopolnitvi zapisov z določenimi lastnostmi. Zbiramo, preverjamo in posredujemo tudi sporočila o nedoslednostih v zapisih, ki jih prejmemo od končnih uporabnikov COBISS-a in od katalogizatorjev. Preberi več “Spremljanje kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije”

Prehod na COBISS3/Katalogizacijo

 

V Sloveniji že od leta 2012 poteka postopek prehoda knjižnic s COBISS2 na COBISS3/Katalogizacijo. Katalogizatorji so za prehod opravili dvodnevno izobraževanje oz. tečaj Prehod na COBISS3/Katalogizacijo, ki so ga opravili do konca leta 2015. V letih 2012–2015 je bilo organiziranih 42 tečajev, ki so potekali v Mariboru, Ljubljani in Kopru.

Postopek prehoda na COBISS3/Katalogizacijo je zahteval pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (DVK), ki vključuje kreiranje in redigiranje bibliografskih zapisov v bazi COBIB.SI.

Ločimo 5 različnih dovoljenj za vzajemno katalogizacijo: Preberi več “Prehod na COBISS3/Katalogizacijo”