V IZUM-u vse od leta 2021 zagotavljamo bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva za šolske knjižnice. Sistem obdelave gradiva je utečen in glede na izkušnje dobro deluje. Veliko je osebnega stika, šolski knjižničarji se glede vprašanj v praksi na nas obrnejo prek e-pošte (podpora@izum.si) ali telefona (pomoč po telefonu 02 25 20 333). Podrobnejše informacije in navodila glede pošiljk, stroškov in gradiva so na voljo tudi v okrožnici MIZŠ, ki je dostopna na naslovu Okrožnica_za_ŠK.pdf (cobiss.si).
Večinoma so vprašanja v praksi šolskih knjižničarjev vsa leta podobna, največkrat se nanašajo na čas, potreben za obdelavo; čas obdelave pa je zelo težko natančno opredeliti, saj se tedensko spreminja glede na to, koliko gradiva je trenutno v obdelavi ali v čakalni vrsti. Občasno se namreč zgodi, da več knjižnic naenkrat pošlje večji paket gradiva in tako se lahko čakalna vrsta v nekaj dneh zelo podaljša. Knjižnice so v povprečju na pošiljko z obdelanim gradivom čakale okoli enega meseca, nekatere manj, nekatere pa tudi dlje. Ne glede na čakalno vrsto seveda prednostno obdelamo in odpošljemo tisto gradivo, ki je zelo iskano ali pa prioritetno na seznamu zaradi šolskih tekmovanj, bralne značke, glasbenih festivalov in revij ipd. Knjižničarji nas v takšnih primerih posebej opozorijo na nujnost obdelave.
Večinoma smo v osnovnih in srednjih šolah v teh letih že uspešno zaključili obdelavo celotne zbirke in tako nam zdaj te knjižnice pošiljajo le še na novo pridobljeno gradivo. Nekaj podatkov in poudarkov glede obdelave gradiva za šolske knjižnice v lanskem letu smo zbrali v nadaljevanju prispevka.
Katalogizacijo gradiva za šolske knjižnice v letu 2024 je, v podobni sestavi kot v letih 2021, 2022 in 2023, prevzelo več zaposlenih v IZUM-u in šest zunanjih katalogizatork. Dve zunanji katalogizatorki sta prevzeli specifično vrsto gradiva, in sicer obdelavo notnega gradiva in zvočnih posnetkov, tri so prevzele obdelavo notnega in tudi drugega gradiva, šesta pa gradivo, namenjeno madžarski narodni skupnosti. Skupno smo obdelali knjižnično gradivo iz 95 šolskih knjižnic (graf 1).
Kot je razvidno iz grafa 1, je bilo med njimi največ osnovnih šol (48,4 %), sledijo srednje šole (28,4 %), glasbene šole (14,7 %) in na koncu še višje strokovne šole (8,4 %), ki delujejo v okviru srednješolskih centrov, in drugi zavodi. Zanimiv je delež obdelanih enot za posamezne šole (graf 2): največ gradiva smo obdelali za glasbene šole (70,3 %), sledijo osnovne šole (17,1 %), srednje šole (6,6 %) ter višje strokovne šole, ki delujejo v okviru srednješolskih centrov, in drugi zavodi (6 %).
Skupno smo obdelali 4879 enot raznovrstnega knjižničnega gradiva, pri čemer je prevladovalo gradivo, namenjeno izobraževalnemu procesu, nekaj pa je bilo tudi gradiva, ki je že bilo v COBIB-u, in gradiva, ki ga je bilo treba vnesti za potrebe vodenja osebnih bibliografij učiteljev in profesorjev. Med kreiranimi in dopolnjenimi zapisi nas je zanimal tudi razpon glede na vrsto gradiva (graf 3), ki smo ga prejeli v obdelavo, zato smo v nadaljevanju te zapise še razvrstili na osnovi podatkov o vrsti zapisa in vrsti gradiva (podpolje 001b in blok 1XX). Največ (59,6 %) smo prejeli notnega gradiva, in sicer za 2892 bibliografskih zapisov. Na drugem mestu (28,7 %) je tiskano (besedilno) gradivo, in sicer za 1395 bibliografskih zapisov (od tega 1375 zapisov za monografije, 7 zapisov za serijske publikacije in 13 zapisov za sestavne dele). Sledi neknjižno gradivo, ki zajema 566 ali 11,6 % zapisov (od tega 477 zapisov za zvočne posnetke, 24 zapisov za slikovno gradivo, 14 zapisov za elektronske vire, 35 zapisov za izobraževalne igrače in učila, 11 zapisov za videoposnetke ter 5 zapisov za večvrstno gradivo in drugo neknjižno gradivo).
Podatke glede na vrsto gradiva (graf 3), ki smo jih razvrstili na osnovi podatkov o vrsti zapisa in vrsti gradiva (podpolje 001b in blok 1XX), smo v nadaljevanju primerjali še glede na podatek o zalogi pri posameznih zapisih (stanje na dan 6. 6. 2025). Pri tem smo izločili članke in spletno gradivo, ki seveda nimajo zaloge.
Iz grafa 4 je razvidno, da ima večina gradiva, in sicer 4475 ali 92,6 % zapisov, vpisano zalogo, kar sovpada z navodili okrožnice ministrstva, da knjižnice v obdelavo pošljejo gradivo, ki je namenjeno izobraževalnemu procesu in izposoji gradiva. Le manjši del bibliografskih zapisov, in sicer 358 ali 7,4 % zapisov za gradivo, ki je bilo poslano v obdelavo, še nima vpisane zaloge. Večinoma gre za:
- gradivo, ki so ga učitelji predložili za vnos osebne bibliografije in je pogoj za opravljanje njihovega dela ali za napredovanja;
- diplomske naloge višjih strokovnih šol;
- raziskovalne naloge osnovnošolcev, ki se vnašajo za potrebe Zoisovih štipendij;
v manjši meri pa tudi za:
- gradivo, ki morda ni toliko namenjeno izposoji, vendar ga knjižnice financirajo iz sredstev učbeniškega sklada in v ta namen potrebujejo vnos gradiva v COBISS, kar zajema npr. tridimenzionalne izdelke in predmete ter drugo večvrstno gradivo;
- nekaj glasbenih in neglasbenih zvočnih posnetkov, tiskanega gradiva in muzikalij ter rokopisnih muzikalij.
V teh primerih predvidevamo, da bo v poletnih mesecih tudi pri tem gradivu urejena zaloga in bo kmalu tudi to gradivo na voljo uporabnikom knjižnic, ki so ga poslale v obdelavo predvsem v ta namen.
Prispevek pripravili: Nina Ring in mag. Jelka Kos