Združenja ameriških knjižnic (ALA) je potekala v Washingtonu od 20. do 25. junija. Vodilnega dogodka v svetu na področju knjižničarstva, ki slovi po svojih obsežnih in kakovostnih vsebinah kot tudi po pestro predstavljeni ponudbi, se je udeležilo več kot 21.400 knjižničarjev, knjižničnih delavcev in podpornikov knjižnic (vključno s 6827 razstavljavci) z vsega sveta (iz IZUM-a Davor Bračko in Simona Tušek).
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (NSKD) je 26. 11. 2018 potrdil Strokovne standarde za specialne knjižnice (v nadaljevanju: Strokovni standardi), ki bodo veljavni do 25. 11. 2028. Strokovne standarde smo izoblikovali člani Delovne skupine za pripravo standardov in strokovnih priporočil za specialne knjižnice pri NSKD (v nadaljevanju: Delovna skupina).
Uporabniki želijo v knjižničnih katalogih izkusiti iskanje, podobno Googlovemu, in pridobiti informacije, ki takoj zadovoljijo njihove potrebe. V procesu iskanja cenijo dodatne funkcije, ki izboljšujejo navigacijo in upravljanje z ogromnim številom zadetkov.
Segment COBISS3/Katalogizacija omogoča tudi prevzemanje zapisov iz drugih baz podatkov, ki jih nato prilagodimo potrebam slovenskega okolja. Za kontinuirane vire velja, da je baza podatkov ISSN referenčna zbirka podatkov, zato katalogizatorji prevzamejo zapis, če obstaja v bazi podatkov ISSN za opisovani vir.
Več kot 30 let je že tega, kar je na velika platna prišel kultni film Oliverja Stona Wall Street. Pozorno knjižničarjevo oko si ga je gotovo najbolj zapomnilo po slavnih besedah osrednjega antijunaka Gordona Gekka, ki je rekel, da je najbolj dragocena dobrina, ki jo pozna, informacija.
Svet jezika je prostran, do neke mere znan, do neke mere neraziskan, včasih presenetljivo nov. V tokratnem pisanju nekaj misli o besedah, ki so povezane s knjigo (gr. biblio), pa jih sploh še nismo slišali, ali pa se nočejo usesti v uho ali pa smo jih morda pozabili, saj nam grški in latinski besedni koreni niso več domači.
