Eden izmed namenov normativne baze CONOR.SI je normativna kontrola osebnih imen, s katero omogočimo večjo doslednost, da se dela, povezana z določeno osebo, razvrščajo vedno pod isto obliko imena ne glede na to, kako je prikazano ime na viru (Uporaba, 2018). Učinkovitost normativne kontrole je odvisna zlasti od kakovosti normativne baze. Med večjimi težavami so dvojniki normativnih zapisov, zato smo izvedli krajšo analizo štirih podvojenih zapisov. Na podlagi te smo katalogizatorjem pripravili povzetek tehnik iskanja v CONOR.SI, s katerimi lahko preprečimo kreiranje podvojenih zapisov. Preberi več “Tehnike iskanja v CONOR.SI pri kreiranju normativnih zapisov za osebna imena avtorjev”
Pri zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva in vodenju katalogov je pomembna prednost vzajemne katalogizacije racionalna delitev dela, ki prinaša prihranek, tako z vidika časa kot finančnega vidika. Za eno gradivo/enoto zadošča le ena obdelava, zapis pa je nato dostopen vsem udeležencem v sistemu in v mreži COBISS.Net.
Knjižnični katalogi so temeljno orodje vsakega knjižničarja in mnogih uporabnikov, ki želijo pridobiti informacije o knjižničnem gradivu ali/in do njega dostopati, vendar se že več kot 30 let opozarja na težave, ki jih imajo uporabniki s knjižničnim katalogom. Borgmanova (1986) je ostro kritizirala obstoječe knjižnične kataloge in stopila na žulj bibliotekarski stroki, ki se je v tistem času bolj posvečala postavitvi OPAC-ov kot pa samim uporabnikom. Vendar deset let kasneje ista avtorica (1996) ugotovi, da se stanje ni kaj dosti spremenilo. Največjo priložnost in premik v smeri izboljšanja predstavlja model FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), saj le-ta omogoča radikalen izstop iz prepogosto ukalupljeno-zastarelega knjižničnega kataloga. Model poleg entitet predlaga atribute in relacije, ki so potrebni za izpolnjevanje uporabniških opravil. 