Pri zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva in vodenju katalogov je pomembna prednost vzajemne katalogizacije racionalna delitev dela, ki prinaša prihranek, tako z vidika časa kot finančnega vidika. Za eno gradivo/enoto zadošča le ena obdelava, zapis pa je nato dostopen vsem udeležencem v sistemu in v mreži COBISS.Net.
Za vzajemno katalogizacijo je značilna tesna povezava lokalnih baz podatkov posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov. Preberi več “Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev”
Knjižnični katalogi so temeljno orodje vsakega knjižničarja in mnogih uporabnikov, ki želijo pridobiti informacije o knjižničnem gradivu ali/in do njega dostopati, vendar se že več kot 30 let opozarja na težave, ki jih imajo uporabniki s knjižničnim katalogom. Borgmanova (1986) je ostro kritizirala obstoječe knjižnične kataloge in stopila na žulj bibliotekarski stroki, ki se je v tistem času bolj posvečala postavitvi OPAC-ov kot pa samim uporabnikom. Vendar deset let kasneje ista avtorica (1996) ugotovi, da se stanje ni kaj dosti spremenilo. Največjo priložnost in premik v smeri izboljšanja predstavlja model FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), saj le-ta omogoča radikalen izstop iz prepogosto ukalupljeno-zastarelega knjižničnega kataloga. Model poleg entitet predlaga atribute in relacije, ki so potrebni za izpolnjevanje uporabniških opravil. 
V Sloveniji že od leta 2012 poteka postopek prehoda knjižnic s COBISS2 na COBISS3/Katalogizacijo. Katalogizatorji so za prehod opravili dvodnevno izobraževanje oz. tečaj Prehod na COBISS3/Katalogizacijo, ki so ga opravili do konca leta 2015. V letih 2012–2015 je bilo organiziranih 42 tečajev, ki so potekali v Mariboru, Ljubljani in Kopru.