COBISS nas kot pomočnik, sodelavec, sopotnik, partner, skratka kot najboljši prijatelj, v knjižnicah spremlja že skoraj tri desetletja. Jasno je, da si brez njega ne predstavljamo knjižničarskega življenja.
Kako je z najboljšimi prijatelji, vemo: imajo sicer svoje napake, ki pa jih odtehta vse, kar je dobrega, saj je veliko bolj pomembno. To se pokaže predvsem v času preizkušenj.
Knjižnice lahko svojim uporabnikom omogočijo prevzem rezerviranega gradiva na različnih prevzemnih mestih. Gre za storitev, ki je v današnjem času še posebej aktualna predvsem v knjižnicah z več enotami, saj lahko člani knjižnice prevzemajo gradivo v drugih enotah, kot so ga rezervirali. Sicer pa lahko katera koli knjižnica, ne glede na to, kako je organizirana (z ali brez enot za izposojo), omogoči svojim članom prevzem rezerviranega gradiva na več različnih fizičnih lokacijah v knjižnici ali v posamezni enoti knjižnice (npr. pri izposojevalnem pultu, v čitalnici, glasbeni sobi ipd.).
Pred dvema desetletjema so raziskovalci področja družinske pismenosti v Sloveniji prišli do zaključka, da je pismenost odraslega seštevek različnih, medsebojno prepletenih in dopolnjujočih se vplivov (Knaflič, 2002).
Šolske knjižnice osnovnih šol so namenjene celotni populaciji otrok – učencev (6–14 let) določenega teritorija lokalne skupnosti. V nekaterih primerih, kjer zavod združuje šolo in vrtec, vključujejo tudi vrtčevske otroke (0–5 let).
Šolska knjižnica je v tem primeru »podaljšana roka« učilnice, v kateri učitelj z učenci obravnava določene vsebine ter jih za utrjevanje in poglabljanje znanja usmerja v šolsko knjižnico. Prav tako pomembno je, da so s pomembno vlogo šolske knjižnice v učnem procesu seznanjeni starši/skrbniki otrok/učencev. Pri tem brez podpore vodstva posamezne šole ne gre. Vodstvo šole, ki razume in podpira vlogo šolske knjižnice v vzgojno-izobraževalnem procesu učenca/otroka, to navezo dejansko omogoča.
Moj dan se začne ponoči (z izjemo poletnih mesecev, ki predstavljajo zelo prijetno spremembo). Ko si v tišini zgodnjih jutranjih ur pripravljam zajtrk, mi misli že begajo k najpomembnejšim nalogam, ki me čakajo danes.
Epidemija novega koronavirusa je v marsičem spremenila naše življenjske navade. Čeprav se je sprva zdelo, da se bo vse skupaj kmalu vrnilo nazaj v normalne življenjske ritme, se vedno bolj kaže, da bomo še nekaj časa živeli na nekoliko drugačen način kot prej. Ena od največjih sprememb je bila selitev najrazličnejših aktivnosti v digitalno okolje. Marsikaj, kar smo pred tem počeli v fizičnem okolju, se sedaj veliko bolj intenzivno izvaja v digitalnem okolju. Tako se sedaj veliko bolj kot prej v digitalnem okolju izvajajo poslovni sestanki, druženje s sorodniki in prijatelji, šolanje, nakupovanje in preživljanje prostočasovnih aktivnosti.
Spletišče uporablja piškotke z namenom, da vam ponudimo boljšo uporabniško izkušnjo ter optimizacijo prikaza prilagojenih vsebin. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali klikom na "V redu" se strinjate z uporabo piškotkov.V redu