IFLA Green Library Award 2021 – Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož med najboljšimi na svetu

»Dajanje zgleda ni glavni način vpliva na druge; to je edini način,« je dejal Albert Einstein.

A child in a field of flowers Description automatically generated with medium confidence

Za te modre besede znanega fizika in matematika bi lahko rekli, da pravzaprav predstavljajo temelj oz. osnovo zelenih knjižnic, ki s svojim delovanjem dajejo zgled tako svojim uporabnikom kot drugim knjižnicam, kako lahko vsak izmed nas, vsak posameznik, vsaka ustanova, vsaka knjižnica pripomore k boljši, bolj zdravi in zeleni prihodnosti za vse. V Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož smo del svoje dejavnosti posvetili ravno temu: dano okolje, v katero se je leta 2015 preselila knjižnica v Ormožu, smo povezali z zeleno stavbo in zelenim programom, tesne vezi smo skovali z lokalno skupnostjo ter lokalnimi strokovnjaki, predvsem pa v zeleno knjižnico vključili svoje uporabnike, ki so soustvarjalci vsega, kar smo dosegli v vseh teh letih, s svojim zgledom pa verjamemo, da bomo kljub majhnosti za zeleno delovanje navdihnili še katero izmed slovenskih knjižnic.

V mesecu marcu letošnjega leta smo se v Knjižnici Ormož opogumili in svojo zeleno pot predstavili na natečaju IFLA Green Library Award 2021 Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA), ki je namenjen ozaveščanju o družbeni odgovornosti in vodilni vlogi knjižnic v okoljskem izobraževanju ter podpori svetovnemu gibanju zelenih knjižnic, ki se osredotoča na okoljsko trajnostne zgradbe, okoljsko trajnostne vire informacij in programe ter varčevanje z viri in energijo. V letu 2021 se nagrada prvič podeljuje v dveh kategorijah: za najboljšo zeleno knjižnico, v katero je uvrščena ormoška knjižnica, in za najboljši projekt Zelena knjižnica. Med prijavljenimi 33 knjižnicami z vsega sveta se je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož s prispevkom Zelena knjižnica združuje lokalno skupnost na poti do trajnostnega razvoja (Green Library – Uniting Local Community on the Road to Sustainability) uvrstila v ožji izbor za nagrado, med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu, skupaj s knjižnicami Hobsons Bay Libraries (EnviroCentre) iz Avstralije, The Edmonton Public Library iz Kanade in Pingshan Library iz Kitajske, ki po kriterijih IFLE najbolje predstavljajo prispevek h globalnim ciljem Združenih narodov ter vrednotam in ciljem IFLE.

A kaj pravzaprav je to, zelena knjižnica?

Prvo, na kar se ob besedni zvezi zelena knjižnica pomisli, so »zelene« knjižnične stavbe, imenovane tudi trajnostne, torej energetsko varčne in učinkovite zgradbe, ki ne vplivajo ali v zelo majhni meri negativno vplivajo na okolje, v njih prevladuje uporaba naravnih, razgradljivih materialov, varčuje se z viri (energijo, vodo, papirjem), uporabljajo se obnovljivi viri, naravno prezračevanje, uvedeno je recikliranje in ločevanje odpadkov. V drugem pomenu se pa izraz zelena uporablja za knjižnico, katere delovanje in poslanstvo se osredotočata na okoljska vprašanja, skrbi za psihofizično zdravje, gibanje, rekreacijo in sproščanje, na razvoj zelene pismenosti in trajnostni razvoj nasploh. Nekatere knjižnice svoje poslanstvo zelene knjižnice omejijo le na zeleno zgradbo, varčevanje z viri in odgovorno ravnanje z odpadki, druge se osredotočijo na zelene vsebine, ki jih ponujajo svojim uporabnikom, tretje izvajajo le posamezne zelene projekte.

V Sloveniji zelene projekte uvaja čedalje več knjižnic (npr. knjižnico semen, redna strokovna predavanja na temo narave in okoljskih vprašanj, zelene kotičke), celostno pa kot zeleni že več let delujeta dve slovenski splošni knjižnici: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož in Knjižnica Šentvid, enota Mestne knjižnice Ljubljana.

Raziskovati »zeleno«: zamisli postanejo dejanja

Knjižnica v Ormožu je bila od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja v prostorih ormoškega gradu, a čedalje obsežnejša knjižnična zbirka je prisilila občine ustanoviteljice, Občino Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, da za njeno umestitev poiščejo druge prostore, saj je nosilnost starih grajskih temeljev bila presežena. Edina finančno sprejemljiva rešitev je bila dotrajana zgradba nekdanjega vrtca, ki je bila potrebna obsežne prenove. Energetska sanacija objekta je zajemala izvedbo toplotne izolacije celotnega ovoja objekta z novo fasado, zamenjave stavbnega pohištva in strešne kritine. Obnovili so se tudi notranji prostori, elektro in deloma strojne inštalacije, uredile so se še hidroizolacija in drenaža objekta. S tem so se za polovico zmanjšali izpusti CO2 v ozračje ter za več kot polovico zmanjšali na letni ravni tudi stroški za kurjavo. Tudi obstoječe knjižnične opreme nismo zavrgli. Prenovili so jo lokalni obrtniki in skupaj s knjižnično zbirko smo jo preselili v nove prostore. Temelji zelene knjižnice so bili položeni in selitev končana v prvih dneh februarja 2015. Od same zamisli do selitve knjižnice je preteklo pičlih 14 mesecev.

Skupaj z novimi prostori je knjižnica ob selitvi pridobila še obsežne zelene površine, ki jih je bilo treba na novo urediti, in direktorici Milici Šavora se je kaj kmalu porodila zamisel o povezavi zgodovine in tradicije s sedanjostjo. Stavba namreč stoji na kraju, kjer je med leti 1504 in 1786 stal frančiškanski samostan, v katerem so frančiškani imeli prvo znano knjižnico v Ormožu. Ob njem je bil obsežen zeliščni vrt. Ideja o zasaditvi zeliščnih gredic je hitro zaživela in nekaj mesecev kasneje so se že zasajala prva zelišča in cvetlice. Uredila se je letna terasa, ob kateri so že desetletja zasajene brajde, ki vsako leto bogato rodijo, ter zelenica, na kateri kraljujejo posamezna drevesa. Zeliščne in cvetlične gredice so se zasadile s pomočjo lokalnih strokovnjakov ter udeležencev čisto prvega zelenega projekta knjižnice, Četrtkovih zeliščarskih popoldnevov. Zelišča in cvetlice za knjižnične gredice so bila večinoma podarjena oz. prinesena z domačih vrtov. Grede so zasnovane trajnostjo, tako da ne zahtevajo dodatne nege, zalivanja v poletni suši ali pletja. Na zeliščnem vrtu se med drugim najdejo timijan, meta, žajbelj, rožmarin, kraški šetraj, materina dušica, ožepek, dobra misel, melisa, sivka, zlata rozga, črni bezeg, komarček, ameriški slamnik, drobnjak, na cvetličnih gredah pa mnoge trajnice.

Vse prednosti, ki nam jih daje zelena okolica, smo dodobra izkoristili in jih vključili v poslanstvo knjižnice. Zelišča, ki se pridelajo na knjižničnih gredicah, pobirajo in sušijo knjižničarji. Povezali smo se z lokalnim certificiranim zeliščarjem, ki iz njih pripravi različne čajne mešanice, embalaža teh se opremi s predstavitvami domačih avtorjev in se kot promocijska darila podarijo našim literarnim in drugim gostom. Vsako leto se nestrpno, še zlasti s strani obiskovalcev knjižnice, pričakuje tudi obiranje grozdja. Pridela se marmelada, ki smo jo podobno kot čajne mešanice spremenili v promocijsko darilo, ali še pogosteje grozdni sok, s katerim se postreže na knjižničnih prireditvah. Ker je v okolici veliko čebelje paše, se je v sodelovanju s Čebelarskim društvom Ormož kmalu pričel pridelovati še knjižnični med, ravno tako opremljen s podatki o lokalnih literarnih ustvarjalcih in njihovih delih. V lanskem letu smo v oddaljeni kotiček knjižničnega vrta postavili še lasten čebelnjak, za katerega skrbijo v čebelarskem društvu, ki mu nudimo prostore za njihova strokovna srečanja in izobraževanja, Občini Ormož pa smo skupaj z društvom pomagali pri pridobitvi certifikata Čebelam najbolj prijazna občina v letu 2020.

Na letni terasi se vsako jutro zbere ormoška Šola zdravja, poimenovana Knjiga, in izvede polurno jutranjo vadbo, letno teraso ali pozimi čitalniške prostore uporabljajo za medsebojno druženje, večina jih tudi redno obiskuje knjižnico, prireditve in sodeluje v Četrtkovih zelenih popoldnevih. Za rekreacijo smo na letno teraso postavili še mizo za namizni tenis, izvedli smo namiznoteniški turnir, preizkusili so jo tudi zlati bralci ob zaključni prireditvi osnovnošolske bralne značke, poleti se pa še posebej radi na njej pomerijo otroci, še najraje proti staršem.

Zelena je tudi notranjost

Vedno pogosteje za nove knjižne in razstavne police uporabljamo les, lesenih je tudi večina igrač in glasbenih instrumentov. Proste kotičke zapolnjujejo lončnice ali šopki s cvetlicami s knjižničnega vrta. Velika in številna okna omogočajo naravno prezračevanje, ki je pomembno vlogo igralo še zlasti v času epidemije COVID-19, ravno tako se učinkovito izrablja naravna svetloba. Ker so večinoma orientirana južno, pozimi tudi znatno pripomorejo k ogrevanju knjižnice. V knjižnici se spodbuja skeniranje namesto tiskanja, uporabljeni papir se ponovno uporabi za lističe za zapiske, ki se nato uporabljajo recimo pri iskanju gradiva zaposlenih ali obiskovalcev, odpadke se ločuje. Računalniško opremo smo, ko je le možno, pričeli le strojno nadgrajevati, namesto nakupovanja nove.

Zelene vsebine

Čeprav vse našteto precej pripomore k dojemanju knjižnice kot zelene, najpomembnejšo vlogo vseeno igrajo zelene vsebine. Občasno smo jih pričeli vpeljevati že leta 2015, s projektom Zelena knjižnica in z njim Četrtkovimi zelenimi, takrat še zeliščarskimi, popoldnevi, se je pa začelo leta 2016, ko so se skozi celoten julij in avgust na letni terasi prvič vsak četrtek prirejali dogodki na temo uporabe in zgodovine (pobiranja) zelišč, fizičnega in duševnega zdravja, ekološkega kmetovanja in naravne dediščine. V prihodnjih letih so bile izvedene še delavnice uporabe zelišč v negovalne ali kozmetične namene, kuharske in druge delavnice, predstavitve knjig, obiskali smo zeliščarsko njivo in spoznali delo zeliščarja v praksi, poučili smo se o zgodovini in zdravilstvu modrih žena, ki so jih sežigali kot čarovnice, zasadili smo knjižnične zeliščne gredice, postavili hotel za žuželke in zasadili medovite rastline. Čebelarstvo se je obiskovalcem približalo s knjižničnim čebelnjakom, o duševnem zdravju v času epidemije COVID-19 je spregovoril psihiater Psihiatrične bolnišnice Ormož, spoznali smo zdravilne učinke masaže ter bioenergije, sprehodili smo se po okolici Ormoža in spoznavali bogastvo lokalnega rastlinskega sveta, se posvetili biotski raznovrstnosti in Naravnemu rezervatu Ormoške lagune in še mnogo drugega. Četrtkove zelene popoldneve običajno zaključimo z obiskom dobrih zelenih oz. okolju prijaznih praks po Sloveniji.

Pri izvedbi dogodkov se nam zdi še posebej pomembno, da naši uporabniki v njih aktivno sodelujejo, izmenjujejo znanja, veščine, delijo svoje izkušnje, ne le med sabo, pač pa tudi z gostujočimi strokovnjaki, prikazane postopke tudi sami preizkusijo, se z veseljem in v velikem številu udeležujejo vseživljenjskega izobraževanja in srečanj, ki pogosto postanejo celo medgeneracijska druženja, predvsem pa da pri oblikovanju zelenega programa v veliki meri upoštevamo njihove želje. Na takšen način izvajanja dejavnosti so se obiskovalci zelo dobro odzvali in knjižnico redno uporabljajo tudi kot t. i. tretji prostor, radi se pa udeležujejo tudi drugih dogodkov, ki niso izrecno povezani z zelenimi vsebinami – kvizov, mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina, pravljičnih ur in ustvarjalnih delavnic. Ob vsem tem pa pomembne kompetence usvojimo tudi knjižničarji, saj se tudi sami udeležujemo pripravljenih dogodkov, ne le Četrtkovih zelenih popoldnevov, pač pa tudi zelenih prireditev, ki jih prirejamo skozi vse leto, od strokovnih predavanj, predstavitev knjig, delavnic do študijskih krožkov, posebna skrb se pa posveča tudi zdravju na delovnem mestu. Sodelujemo na delavnicah o zdravem delovnem okolju, spodbuja se kolesarjenje ali hoja do delovnega mesta …

Del dogodkov za odrasle posvetimo tudi temam, ki so lokalnemu prebivalstvu še zlasti blizu – vinorodna pokrajina, v katero je umeščena knjižnica, ter težave, povezane z zlorabo alkohola, so nas spodbudili k izvedbi t. i. vinskih zgodb, predavanj, namenjenih ozaveščanju in izobraževanju o vinogradništvu in vinarstvu, pomenu in dosežkih domačih vinogradnikov ter o blagodejnih učinkih ob zmernem in kulturnem uživanju vin. S predavanji in vodenimi degustacijami enologov, tudi mednarodno priznanih strokovnjakov, knjižnica izobražuje in ozavešča uporabnike o kulturi pitja vina in tako pomaga zmanjševati dejavnike tveganja in negativne posledice neprimernega konzumiranja vina na zdravje ter družinske in socialne odnose. Hkrati se pa z njimi in drugimi zelenimi vsebinami pripomore še k lokalnemu turizmu, kjer se občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž predstavljajo pod skupnim imenom Destinacija Jeruzalem Slovenija, v katero so povezani številni lokalni ponudniki, od vinarjev, turističnih kmetij, čebelarjev, pridelovalcev bučnega olja in rokodelcev. Obiskovalcem vinskih zgodb se približa domača in tuja naravna dediščina, tradicija ter načini prizadevanj, da se ta tudi ohrani.

Pomembno vlogo v našem zelenem programu ima tudi ohranjanje snovne in nesnovne kulturne ter naravne dediščine. Nesnovno kulturno dediščino v knjižnici ohranjamo z različnimi delavnicami in predavanji: od čebelarstva do apiterapije, tradicionalnega lončarstva, pletarstva, klekljanja slovenske čipke, knjižnica skrbi za dostopnost literature za izvajanje eko bralnih značk šol v lokalni skupnosti … Z veseljem sodelujemo tudi z Naravnim rezervatom Ormoške lagune in drugimi posamezniki, ki s svojimi dejavnostmi okolici približujejo lepote narave ter biološko raznovrstnost, ki jo moramo ohraniti še za mnogo prihodnjih generacij.

Knjižnica izvaja tudi zelene aktivnosti za mladino. Še posebej dobrodošli so bili na namiznoteniškem turnirju, ob evropskem dnevu parkov in v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja so dijaki širši javnosti predstavili knjižico Skrivnosti grajskega parka, posvečeno ormoškemu parku, ki so jo sestavili na raziskovalnem taboru lokalne organizacije Rdečega križa, ki izvaja preventivne programe za mladostnike. Z osnovnošolci smo sodelovali na projektu Avtohtone rastline našega kraja, v knjižnici so si ogledali dokumentarni film Prava cena (The True Cost) in mladim smo predstavili tudi delovanje zelene knjižnice.

Predšolskim otrokom in učencem prve triade so namenjene zelene aktivnosti, ki gradijo otrokov pozitiven odnos do narave in branja, se posvečajo intelektualnemu, čustvenemu in gibalnemu razvoju otroka ter skrbijo za kvalitetno preživljanje njihovega prostega časa. Ker otroke na teh dejavnostih pogosto spremljajo odrasli (starši, stari starši in drugi), je pozitiven učinek možno opaziti tudi pri odraslih obiskovalcih. Pravljične ure, s katerimi otroci spoznavajo naravo, okoljevarstvene teme, zdrav način življenja ter leposlovno in poučno literaturo, ki jim pri tem pripomore, so obogatene z razgibavanjem, plesom, jogo, prek igre se razvijajo otrokove fine in grobe motorične sposobnosti, hkrati pa pomembno vplivajo na socialno-emocionalni razvoj otrok.

V začetku leta 2020 smo v program vpeljali projekt Zelena knjižnica za otroke, kjer so otroci prisluhnili z zelišči povezani pravljici, nato pa skupaj z zeliščarjem spoznali njegovo delo, herbarij, si sami pripravili raznolike zeliščne čajne mešanice, izdelali vrečke zanje ter si skuhali in poskusili zeliščni čaj. Po sprostitvi ukrepov zaradi epidemije COVID-19 smo v poletnem času lanskega leta pripravili še strnjen 14-dnevni program pod naslovom Deca fküp na knjižni küp, v katerem so otroci med drugim sodelovali v raziskovanju knjižničnega vrta in življenja na njem, plesali, izvajali jogo, se razgibavali, prisluhnili so zgodbam v prleščini in izvajali različne eksperimente, spoznavali čebele v nemščini, čebelar jim je predstavil čebelarstvo, za en dan so se pa spremenili v gusarje in indijančke – vse to pa počeli na svežem zraku knjižničnega vrta oz. letne terase. Podobne aktivnosti bomo izvedli tudi v letošnjem letu. V lanskem letu smo uvedli še virtualne pravljične ure, kjer so se nekatere izvedle v naravi ter na prav posebne načine to približali otrokom – v živo se je npr. v eni izmed njih prikazalo valjenje mladih piščančkov.

Strokovno udejstvovanje in promocija

Znanje, ki je bilo potrebno za to, da je knjižnica v Ormožu postala zelena, smo nabirali povečini v tujini. Povezali smo se s hrvaškimi zelenimi knjižnicami in (v nasprotju s slovenskim) organiziranim hrvaškim zelenim gibanjem. V letu 2017 smo se v okviru Erasmus+ projekta udeležili 1. Zelenega festivala (O)krenimo na zeleno, se povezali z eno prvih zelenih knjižnic na Hrvaškem, Gradsko knjižnico »Juraj Šižgorić« Šibenik, leto kasneje se še predstavili na 1. mednarodni konferenci o zelenih knjižnicah Let’s Go Green!, ki jo je organizirala Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu. V šibeniški knjižnici smo postavili fotografsko razstavo Lepote Ormoža, s katero smo predstavili naravno dediščino Krajinskega parka Središče ob Dravi, Naravnega rezervata Ormoške lagune ter pestrost živalskih in rastlinskih vrst na tem območju. V prostorih ormoške knjižnice smo gostili še razstavo nagrajenih zelenih knjižnic na IFLINEM natečaju v letu 2018, oktobra 2020 pa smo se udeležili spletnega mednarodnega simpozija Vloga knjižnic v promociji zdravega načina življenja, katerega gostiteljica je bila ravno knjižnica v Šibeniku. V letu 2020 se je mednarodni strokovni posvet organiziral še v Sloveniji – Mestna knjižnica Ljubljana je izpeljala dogodek Knjižnica, srce mesta: zelena knjižnica, kjer smo s svojimi dejavnostmi in primerom zelene prakse navdušili, upamo, da tudi navdihnili, knjižničarsko stroko po Sloveniji.

Knjižnica v Ormožu skrbi tudi za širjenje slovenskega zelenega gibanja – zeleno knjižnico smo predstavili na dnevu dobrih praks leta 2019, z veseljem svojo dejavnost predstavimo kolegom knjižničarjem iz raznih koncev Slovenije, sodelovali smo tudi pri pisanju prvih strokovnih člankov o zelenih knjižnicah v Sloveniji, objavljenih v reviji Knjižnica, poljudne članke in prispevke pa redno objavljamo v lokalnih medijih.

Knjižnice v zelenem gibanju

V današnjem kaotičnem svetu, preplavljenim s tehnologijo, še zlasti informacijsko, je še posebej pomembno, da knjižnice opozarjamo na trajnostno delovanje. Knjižnice imajo, kot pravi IFLA, dolžnost, da informiramo, ozaveščamo in na različne načine pripomoremo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. Knjižnice morajo imeti aktivno vlogo pri razvojni politiki, tudi na ravni lokalnih skupnosti, in storiti vse, kar je v njihovi moči, da trajnostni razvoj postane del našega vsakdana. V Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož smo potrebo lokalne skupnosti po medsebojnem povezovanju in uresničevanju trajnostnega razvoja prepoznali že zelo zgodaj in pričeli z načrtnim proaktivnim delovanjem v tej smeri. Razvili smo partnerstva, v katerih imajo deležniki obojestransko korist, razvili kakovostne zelene knjižnične storitve za tako rekoč vse skupine uporabnikov, tako strokovni delavci kot uporabniki storitev smo pridobili pomembne kompetence na področju trajnosti, se priučili ravnanja, s katerim smo mnoge izmed globalnih ciljev ponotranjili, s svojim poslanstvom knjižnice kot zelene knjižnice pa pomembno vplivali na razvoj lokalne skupnosti ter kvaliteto življenja v njej nasploh.

Zeleni festival Okrenimo na zeleno v Zagrebu

Eden pomembnih prispevkov k razvoju in promociji lokalne skupnosti je zagotovo tudi dosedanji dosežek knjižnice na natečaju IFLA Green Library Award 2021. Z uvrstitvijo med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu se je dvignila prepoznavnost knjižnice in občine Ormož, dobili smo edinstveno priložnost, da javnosti pobližje predstavimo zeleno gibanje in drugačne pristope v knjižnični dejavnosti, mednarodni uspeh nas je pa še dodatno spodbudil k razvijanju in nadgrajevanju že obstoječega programa in strokovnega dela. Pozitiven vpliv, ki ga ima ormoška knjižnica na svoje uporabnike, njihovo življenje in veščine, njihov odnos do narave in do samih sebe, pa želimo s svojim zgledom prenesti tudi na druge slovenske knjižnice. In čeprav smo na uspeh ponosni, ostajamo skromni. Kvaliteta zelenih knjižnic po svetu in njihovih izredno raznolikih projektov je izjemna, zato ne dvomimo, da bo tudi letošnja nagrada IFLE pristala v pravih rokah. Pa najsi bodo to avstralske, kanadske, kitajske ali – slovenske.

Prispevek pripravila: Marinka Vnuk, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož

Foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož