LIBER 2021: »Knjižnice in odprta znanost: od vizije do izvedbe«


Mednarodna konferenca LIBER je bila izvedena prek spleta med 23. in 25. junijem 2021, gostili pa so jo kolegi iz knjižnice Univerze v Beogradu v Srbiji. LIBER je praznoval svojo 50. obletnico organiziranja konferenc s tridnevnimi delavnicami, pogovori in mreženjem na temo »Knjižnice in odprta znanost: od vizije do izvedbe. En ključni zalogaj? Kot skupnost smo najboljši, ko delimo in sodelujemo

Letna konferenca LIBER je ključno stičišče strokovnjakov raziskovalnih knjižnic. Konferenca, ki običajno poteka konec junija ali v začetku julija, združuje direktorje knjižnic in njihovo osebje za tridnevno sodelovanje in mreženje. Udeleženci prihajajo večinoma iz Evrope, dobrodošli so ljudje iz vsega sveta, redno pa pozdravljajo goste iz držav, kot so Avstralija, Kanada in ZDA. Cilj konference je prepoznati najbolj pereče potrebe raziskovalnih knjižnic ter deliti informacije in ideje za njihovo reševanje. Pred glavno konferenco se veliko delegatov pridruži delavnicam in sestankom za delovne skupine LIBER, po konferenci pa so za tiste, ki želijo sodelovati, organizirani družabni dogodki.

Slavnostna govornika na spletni konferenci LIBER 2021 sta bila Toma Tasovac, direktor DARIAH-EU, ki je imel predstavitev z naslovom Digital Libraries: The Next Frontier in Eva Méndez, izredna profesorica in raziskovalka Odprte znanosti na Univerzi Carlos III v Madridu, katere naslov predstavitve je bil Open knowledge?… darling, we need to talk (again)!

#Dan 1

Toma Tasovac je v uvodnem dnevu konference opozoril, da je bil klasični model knjižnice hkrati arhiv in tempelj. Knjižnica je bila obramba pred propadanjem in uničenjem, institucija, ki je ohranila ne le sistem vrednot, temveč tudi nekatere rituale uporabe znanja: knjiga kot fizični predmet in posledično model besedila, ki je dokončen in nespremenljiv. Toda elektronska tekstualnost/besedilnost je vse to spremenila. Nismo več v Kansasu in nekateri digitalni humanisti so razvili hrepenenje po digitalnih zbirkah, v katerih besedilo ali slika ni le predmet, temveč storitev; ni statična entiteta, temveč interaktivna metoda. Ali lahko knjižnice sledijo nestabilnosti in pretočnosti neskončno obogatljivih digitalnih predmetov? Ali bi morale?

V nadaljevanju so vzporedno potekale štiri delavnice, zanimiva pa je bila delavnica z naslovom Dynamic Digital Collections, kjer so govorci posredovali svoje izkušnje iz digitalizacije treh različnih zbirk raziskovalnih knjižnic. Prva predstavitev Liise Marije Näpärä iz Nacionalne knjižnice Finske je obravnavala projekt Digital Open Memory (DOM), ki ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), razvila pa ga je Nacionalna knjižnica Finske (NLF). Projekt je bil razvit za odpravo obstoječe vrzeli pri razumevanju raziskovalcev glede vsebine digitalnih zbirk in njihovih avtorskih pravic. Cilj projekta je premostiti to vrzel, tako da se NLF omogoči sodelovanje na različnih ravneh raziskovalnih projektov ter zagotovita zbiranje in podpora raziskovalcem. S poudarkom na podatkovno usmerjenih raziskovalnih storitvah in zbiranju informacij na podlagi uporabnikov bo projekt DOM služil za ponovno opredelitev vloge NLF na nacionalnem raziskovalnem področju in odprtih komunikacijskih povezav med raziskovalci in knjižnicami.

Constance Rinaldo iz Knjižnice dediščine biotske raznovrstnosti in Jane Smith iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu sta v naslednji predstavitvi predstavili, kako se je Knjižnica dediščine biotske raznovrstnosti (BHL) soočala z omejitvami COVID-19. BHL deluje v virtualnem okolju od svoje ustanovitve leta 2007. Pandemija je izpostavila nekatere njihove prednosti, kot so socialno distanciranje, virtualno sodelovanje ter odpiranje znanosti in medsebojne povezanosti. Izpostavili pa sta tudi potrebo po prepoznavanju vrzeli v zbiranju in razvoju tehničnih izboljšav za odpravo neenakosti pri dostopu do vsebin. Razpravljali sta o uspehih BHL, možnih prihodnjih izzivih in pomembnosti kot dragocenemu viru, ki presega biotsko raznovrstnost.

Tretja predstavitev Bruna Formenta iz Inštituta Orpheus v Gentu je bila o preoblikovanju zbirke Tona Koopmana v odprt digitalni vir za umetniško raziskovanje glasbe. Predstavitev je bila sestavljena iz dveh delov. Najprej je bil kratek pregled zbirke in njene vsebine, ki se ponaša s skoraj 5000 zgodnjimi tiskanimi izdajami in 400 rokopisi, datiranimi med letoma 1486 in začetkom 19. stoletja, in z več kot 11.000 sodobnimi knjigami in partiturami. V drugem delu pa je predstavil opis korakov, ki so bili sprejeti v zadnjem letu in pol, za preoblikovanje Koopmanove zasebne zbirke v (pol) javno raziskovalno knjižnico v okviru Orpheus Instituut, v središču Genta v Belgiji.

#Dan 2

Drugi dan konference je s svojim predavanjem Open knowledge?… darling, we need to talk (again)! odprla Eva Mendez. Razpravljala je o legitimnosti odprtosti v znanstvenem komuniciranju in vrednotenju po COVID-19. Pregledala je tudi izzive in pričakovani prispevek knjižnic pri ustvarjanju institucij odprtega znanja, ki presega odprto znanost, da bi do leta 2030 soustvarili raziskovalni sistem, ki temelji na skupnem znanju.

V nadaljevanju je potekala delavnica z naslovom How Can Open Infrastructure Support the Role of Research Libraries?, kjer so v treh predstavitvah izpostavili široko paleto priložnosti, ki jih lahko odprta infrastruktura ponudi raziskovalnim knjižnicam. V prvi predstavitvi Fidan Limani iz Leibniz Information Centre for Economics raziskuje povezovanje znanstvenih artefaktov s področja ekonomije z uporabo grafov znanja (KG). Predstavljena je začetna različica grafov znanja, o kateri se razpravlja, obenem pa knjižnica gleda na postopek. Obravnavajo se tudi primeri uporabe, ki jih omogoča ta pristop, na primer možnosti za raziskovalce, da sodelujejo z več vidiki raziskovalnega prizadevanja (v smislu rezultatov raziskav), primeri, ki vključujejo dopolnjevanje virov, ali primeri, ki vključujejo določene rezultate raziskav pri ponudnikih ali zbirkah. V zadnjem delu vključuje metodologijo, uporabljeno za načrtovanje, razvoj in vzdrževanje sedanjih grafov znanja in njihove prihodnje razširitve.

V drugi predstavitvi so James MacGregor (Public Knowledge Project, Kanada), Niels Stern (OAPEN), Silvio Peroni (Univerza v Bologni) in Joanna Ball (Royal Danish Library) razpravljali o prednostih odprte infrastrukture za knjižnice. Knjižnice imajo koristi od odprte infrastrukture, vključno s projekti, kot so baza odprtodostopnih knjig DOAB, OAPEN, OpenCitations in Open Journal Systems (OJS), saj dobijo dostop do brezplačnih vsebin in storitev, ki pomagajo pri ugotavljanju kakovosti in “odkrivnosti” (angl. discoverability). Knjižnice ponujajo veliko več kot le brezplačne alternative komercialni infrastrukturi. Odprti so tudi v smislu, da imajo skupnostne modele upravljanja in priložnosti za prispevanje skupnosti k njihovemu prihodnjemu razvoju in usmeritvam. V tej predstavitvi so prikazali tri odprte infrastrukture, ki jih trenutno podpira program SCOSS, in razpravljali o tem, kako knjižnice prispevajo k upravljanju.

V tretji in zadnji predstavitvi Emilie Blotière (CNRS) in Tiziana Lombardo (NET7) nagovarjata dve storitvi (projekta), ki ju ponuja OPERAS in ju financira Evropska komisija. Prva je storitev Raziskave za družbo v okviru projekta COESO (poziv Swafs), ki so ga pričeli letos januarja. To je triletni participativni raziskovalni projekt, ki bo razvil virtualni ekosistem za aktivacijo raziskav (VERA), torej prostor za sodelovanje in pridobivanje ter izmenjavo znanj. Poleg tega bo raziskal meje inovacij na področju družbenih in humanističnih ved z vzajemnim učenjem in pisanjem transmedij. Druga storitev je platforma Discovery za vire družboslovja in humanistike (podatki in publikacije, profili in projekti) v okviru projekta TRIPLE (razpis INFRAEOSC). Glavni cilj projekta je razviti večjezično in večkulturno rešitev na področju družboslovnih in humanističnih ved in s tem zagotoviti enotno dostopno točko, ki bo uporabnikom omogočala raziskovanje, iskanje, dostop in ponovno uporabo materialov, kot so literatura, podatki, projekti in profili raziskovalcev v evropskem merilu. S tem se bo tudi dramatično povečal njihov družbeni vpliv. V predstavitvi je bilo govora o interoperabilnosti in komplementarnosti med omenjenimi platformami ter razlaga o tem, kako komplementarnost olajša institucionalno financiranje.

#Dan 3

Tretji dan je potekala delavnica Enhancing Digital Teaching & Learning: Opening Educational Resources s štirimi predstavitvami, ki so se nanašale na odprte izobraževalne vire, distribucijo materialov, digitalne značke, gradnjo skupnosti in repozitorijev. Govorniki so prikazali številne vidike OER (Opening Educational Resources).

V prvi predstavitvi sta Axel Klinger (TIB) in Adrian Pohl (NBZ) razpravljala o projektu OERI Search Index (OERSI), ki obravnava težavo prepoznavanja prave službe za iskanje ustreznih virov, primernih in koristnih za izboljšanje tečajev v visokošolskem izobraževanju z zagotavljanjem edinstvene vstopne točke za raziskovanje materialov iz distribuiranih virov OER. Podrobneje sta predstavila osnovno idejo indeksa in vpogled v razvojni proces s poteki dela, avtomatizacijo, zagotavljanjem kakovosti in organizacijo izdaj ter njegovo internacionalizacijo.

Nato sta Harrie van der Meer (AUAS) in Renee de Waal (WUR) raziskala, kako spodbuditi odprto izobraževanje znotraj poklicne skupnosti informacijske pismenosti s pomočjo taksonomije. Najprej sta prikazala, kako se je razvila taksonomija, preden smo se poglobili v njeno vlogo in uporabo v odprtem izobraževanju. Čeprav gre pri tej najboljši praksi za informacijsko pismenost, bodo lekcije za knjižnice zanimive za podporo visokošolskemu izobraževanju v širšem smislu, saj bo izmenjava OER in digitalnih značk v prihodnosti postala bolj pogosta.

Gabriella Lutgens (MU) je v nadaljevanju razpravljala o platformi AnatomyTOOL ali Topic Oriented Open Learning, spletni platformi za učitelje in študente z vse večjim številom negovanih anatomskih učnih gradiv, ki so na voljo pod licenco Creative Commons (CC) ali Public Domain (PD). V predstavitvi je raziskala, kako je nastala trajnostna skupnost anatomov in knjižničarjev in kaj je bilo potrebno, da se učitelji in študentje zavedajo njenih koristi. Dotaknila se je tudi izzivov in priložnosti, s katerimi se sooča gradnja in podpiranje te strokovne skupnosti, pa tudi teme priznavanja in nagrajevanja, v povezavi z izmenjavo in ponovno uporabo odprtih virov izobraževanja.

Na koncu je Gema Santos-Hermosa (Univerza v Barceloni) razpravljala o nedavni študiji, ki analizira stanje odprtih izobraževalnih virov v španskem univerzitetnem okolju, zlasti na 76 univerzah, ki so članice REBIUN (mreža španskih univerzitetnih knjižnic). Cilj študije je bil ugotoviti glavne značilnosti izobraževalnih virov, vključenih v institucionalnih repozitorijih (IR) – obseg, časovni načrt, vrsta, licence, metapodatki in formati. Prav tako so jih zanimale platforme za objave, ki se uporabljajo v visokošolskem izobraževanju (virtualni kampus, IR, OpenCourseWare (OCW) in drugi zunanji kanali), politike in strategije za spodbujanje OER ter možne spodbude za avtorje, ki jih ustvarjajo. Predlagana je tudi razvrstitev repozitorijev glede na različne stopnje njihovega razvoja.

Program konference je na voljo na spletni strani: https://liberconference.eu/home-2/liber-2021-programme/, video predstavitve pa na njihovem YouTube kanalu: https://www.youtube.com/user/libervideo/featured.

Naslednje leto bo konferenca LIBER 2022 potekala v rojstnem kraju Hansa Christiana Andersena, med 6. in 8. julijem 2022 jo bo gostila University Library of Southern Denmark.

Prispevek pripravil: Dušan Stošič