Stevan Dedijer – boter informacijske znanosti
Obveščenost je prvi pogoj uspešne človekove dejavnosti. V novem času je informacij v izobilju in osnovno vprašanje je, kako jih presejati, da bi prišli do najpomembnejših, ki jih res potrebujemo.
Obveščenost je prvi pogoj uspešne človekove dejavnosti. V novem času je informacij v izobilju in osnovno vprašanje je, kako jih presejati, da bi prišli do najpomembnejših, ki jih res potrebujemo.
Ali je kdo, ki ne pozna Hale Tivoli, dograjene leta 1965, in svetovnih prvenstev v njej: Daneuova košarka, Cerarjeva gimnastika in drugi športi?
Čudne razmere pandemije COVID-19 nas držijo narazen, četudi bi se še tako radi srečali in objeli, kar si ob življenjskem jubileju dr. Sigrid Reinitzer želimo številni v Mariboru.
Za okrajšavo AKF sem nekoč dobil dovoljenje same Aleksandre Kornhauser Frazer (26. september 1926—17. maj 2020), ko sem ji v šali omenil, kako njena slika na televizijskih ekranih postane miniaturna, ko morajo pod njo napisati vse njene titule, ime in oba priimka ter funkcije.
Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli.
Normativna kontrola v knjižničnih in sorodnih sistemih je ena od metod normalizacije podatkov. Z normativnimi točkami dostopa, s katerimi enolično identificiramo entitete, ne dobimo le večje doslednosti podatkov, normativna kontrola omogoča tudi razvid odnosov do drugih oblik istega podatka, t. i. variantnih točk dostopa, ter relacije do sorodnih točk dostopa.