Resolucija o nacionalnem programu za kulturo RS zagotavlja čim večjo dostopnost jezikovnega, knjižnega in drugega gradiva v prilagojenih tehnikah, ki bi osebam s težavami branja zagotovila enake možnosti za sodelovanje v kulturnem življenju. Prilagoditve so lahko tehnične (npr. prepis v brajico, pisavo za slepe, ali v zvočni zapis) in vsebinske (kot so prilagoditve besedil v lahko berljiv način). Tokrat predstavljamo tipne slikanice ali tipanke.
V zakulisju spletne učilnice tečaja za bibliografe
Pri Izumovih izobraževanjih nam je zaradi epidemije prineslo nekaj novosti, o katerih smo prej razmišljali zgolj teoretično. Odpoved tečajev v prostorih IZUM-a nas je najprej prestavilo na spletno aplikacijo Zoom, kjer smo tečaje izvajali skoraj enako kot v živo. Dobre izkušnje s takim načinom izobraževanja pa so nas privedle, da smo začeli razmišljati o pripravi tečajev za samostojno učenje v spletni učilnici.
Preberi več “V zakulisju spletne učilnice tečaja za bibliografe”
Zvočne knjige v slovenskem jeziku
Številni uporabniki zvočnih knjig pogosto navajajo prednosti doživljanja zvočno-bralnega užitka. A nekoč je bilo nujno imeti pravo napravo za predvajanje ene različice nosilca zvočnega zapisa. Nato so se zvočne knjige snemale ali presnele v digitalne zapise in so tako postale dostopne na različnih napravah in s tem veliko več ljudem.
Po desetletnem zatišju na področju snemanja in izdajanja zvočnih knjig v slovenskem jeziku je leta 2017 podjetje Audibook na slovenskem trgu ponudilo mobilno aplikacijo Audibook, ki uporabnikom omogoča pregledovanje, izbiro, prenos in poslušanje zvočnih knjig v slovenskem jeziku.
Prešernov nagrajenec razstavlja v IZUM-u
Razstava del Prešernovega nagrajenca Stojana Kerblerja, skupaj s poglobljenimi razlagami izr. prof. in višje znanstvene svetovalke dr. Marjete Ciglenečki, je velik dogodek za IZUM in potrditev vloge našega fotografskega razstavišča ter kulturne vloge IZUM-a v Mariboru. Fotografska razstava je odprta od konca maja.
Obiskovanje knjižnic in ekologija
V letu 2020 smo si po podatkih, ki jih zbira in objavlja NUK, v knjižnicah izposodili dobrih 16 milijonov enot gradiva. V tem letu, ki ga je zelo zaznamovala epidemija, je bilo kljub omejevalnim ukrepom v knjižnicah zabeleženih okoli 6,5 milijona obiskov.
Glede na te številke, ki niso majhne, se sprašujemo, ali je danes mogoče obiskovati knjižnice tako, da domov razen knjižničnega gradiva iz knjižnice ne prinesemo nič drugega? Ali lahko poskrbimo za trajnostno naravnanost naših obiskov knjižnice? Poglejmo …