Kulturna dediščina je pojem, ki ga vse bolj ozaveščamo. Bolj ko postaja družba globalizirana, bolj pomembno se nam zdi, da kot posamezniki in skupnost negujemo ter ohranjamo lastno identiteto, vrednote, zgodovino in tradicijo.[1]
Leta 2012 smo na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru začeli razvijati mobilno aplikacijo mCOBISS. Projekt je bil sofinanciran s strani Evropske unije pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na začetku je bila aplikacija namenjena samo uporabnikom v Sloveniji, leta 2020 pa je dosegla uporabnike v vseh državah v mreži COBISS.net.
V začetku septembra je prek orodja Zoom potekala 5. redna seja Sveta COBISS.Net. Z izjemo treh odsotnih predstavnic so se je udeležili vsi člani – tudi na novo imenovani predstavnik Unesca, Bhanu Neupane.
Svet COBISS.Net je nastal leta 2016 na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) o podelitvi statusa regionalnega Unescovega centra II. kategorije IZUM-u. Sestavljajo ga direktorji nacionalnih knjižnic v mreži COBISS.net in vodje nacionalnih centrov COBISS, predstavniki ministrstev/agencij, ki upravljajo nacionalne sisteme E-CRIS, ter član, ki ga imenuje Unesco. Ker v Sloveniji naloge nacionalnega centra COBISS opravlja IZUM, je član Sveta COBISS.Net tudi direktor IZUM-a.
Informacijsko opismenjevanje na univerzitetni ravni, ki smo ga predstavili v blogu Tutorji bibliotekarji vas naučijo ločiti zrno od plev (Šrot, 2018), ne predstavlja edine ciljne skupine, ki ji UKM ob uporabi sodobne tehnologije omogoča razvoj kompetenc za delo z viri in literaturo ter jo seznanja s storitvami in dejavnostmi knjižnice. Tudi dijaki so naši potencialni uporabniki, zato jim UKM posveča posebno pozornost. Poglejmo, kako.