Razvijanje družinske pismenosti z delavnicami družinskega branja v šolski knjižnici

Family drawing on paper Pred dvema desetletjema so raziskovalci področja družinske pismenosti v Sloveniji prišli do zaključka, da je pismenost odraslega seštevek različnih, medsebojno prepletenih in dopolnjujočih se vplivov (Knaflič, 2002).

Šolske knjižnice osnovnih šol so namenjene celotni populaciji otrok – učencev (6–14 let) določenega teritorija lokalne skupnosti. V nekaterih primerih, kjer zavod združuje šolo in vrtec, vključujejo tudi vrtčevske otroke (0–5 let).

Šolska knjižnica je v tem primeru »podaljšana roka« učilnice, v kateri učitelj z učenci obravnava določene vsebine ter jih za utrjevanje in poglabljanje znanja usmerja v šolsko knjižnico. Prav tako pomembno je, da so s pomembno vlogo šolske knjižnice v učnem procesu seznanjeni starši/skrbniki otrok/učencev. Pri tem brez podpore vodstva posamezne šole ne gre. Vodstvo šole, ki razume in podpira vlogo šolske knjižnice v vzgojno-izobraževalnem procesu učenca/otroka, to navezo dejansko omogoča.

Preberi več “Razvijanje družinske pismenosti z delavnicami družinskega branja v šolski knjižnici”

Smernice za šolske knjižnice – slovenski prevod Iflinega dokumenta

V Institutu informacijskih znanosti (IZUM) smo ena od delovnih skupin tudi prevajalci in lektorji. Čeprav imamo veliko dela z večjezično dokumentacijo v sistemu COBISS in drugimi besedili, se ob tekočem delu lotimo tudi večjih prevajalskih izzivov. Tokrat smo ponosni na prevod dela IFLA – Smernice za šolske knjižnice (IFLA School Library Guidelines). Izvirnik v angleščini (gre za drugo, dopolnjeno izdajo) je bil izdan leta 2015, slovenski prevod pa je izšel oktobra 2019.

Preberi več “Smernice za šolske knjižnice – slovenski prevod Iflinega dokumenta”

V letu 2018 smo zaključili projekt vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI

boy-child-childhoodDecembra 2015 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1A), ki je prinesel tudi spremembe glede delovanja šolskih knjižnic. Skladno z navedenim zakonom so se morale vse šolske knjižnice, ki pri svojem delu še niso uporabljale programske opreme COBISS, v roku treh let vključiti v sistem COBISS.SI.

Preberi več “V letu 2018 smo zaključili projekt vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI”

Dr. Vesna Čopič na konferenci COBISS 2018 o svetovnih trendih šolskega knjižničarstva

Dr. Vesna Čopič je odgovorna oseba za šolske knjižnice v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V okoli 480 osnovnošolskih knjižnicah in okoli 110 srednješolskih knjižnicah je skupaj zaposlenih 520 knjižničark in knjižničarjev, ki razpolagajo z 8,5 milijona enot knjižničnega gradiva in ki za svoje delovanje na leto porabijo 20 milijonov evrov. Že po teh materialnih kazalcih gre za zelo obširen kompleks, ko pa upoštevamo še vpliv šolskih knjižnic na kakovost izobraževanja, pa si zasluži to področje največjo pozornost.

Rezultat iskanja slik za vesna čopič Vesna Čopič je po izobrazbi diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom, ki pa se je kmalu preusmerila v sociologijo oziroma kulturologijo in leta 2006 doktorirala na Fakulteti za družbene vede z disertacijo o problemih tranzicije in kolektivnih dobrinah. V mednarodnih krogih je dobro znana kot strokovnjakinja za kulturne politike in menedžment v kulturi, kar je tudi njena habilitacijska domena. Sodeluje v številnih mednarodnih ekspertnih skupinah in institucijah, kot so Svet Evrope, Mosaic, ECF, Compendium in druge. Pred visokošolsko kariero je delala na Ministrstvu za kulturo in prispevala opazen delež k sistemski ureditvi področja kulture, sedaj pa je zaposlena na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Njena bibliografija v COBISS-u obsega okoli 150 enot znanstvenih in strokovnih prispevkov. Preberi več “Dr. Vesna Čopič na konferenci COBISS 2018 o svetovnih trendih šolskega knjižničarstva”

Dr. Dorothy Williams na konferenci COBISS 2018 o vlogi šolskih knjižnic

Dorothy Williams
Letošnja konferenca COBISS bo gostila zaslužno profesorico informacijskih znanosti na Univerzi Roberta Gordona v Aberdeenu na Škotskem (Združeno kraljestvo), ki je sicer diplomirala iz botanike na Univerzi v Edinburgu in doktorirala iz rastlinske genetike na Univerzi v Aberdeenu. V postdoktorskem delu na Inštitutu za tehnologijo Univerze Roberta Gordona pa je že segla na področje knjižničarstva in informacijskih znanosti, kar je postalo njeno glavno torišče raziskovanja in poučevanja. Bibliometrični kazalci njenih dosežkov beležijo 4.214 citatov, h-indeks 31 in i10‑indeks 68.

Dr. Williamsova je ustanovila IMaGeS (Institute for Management, Governance & Society) in opravlja vidno vlogo na CILIPS (Chartered Institute of Library and Information Professionals in Scotland) in še posebej v SLRC (School Library Resources Center). Nedvomno je ena ključnih osebnosti pri razvoju sodobnih šolskih knjižnic na Škotskem, ki ima enega najboljših šolskih sistemov na svetu. Ni presenetljivo, da je redna svetovalka organizacije UNESCO in da se veselijo njenega sodelovanja na najpomembnejših konferencah s področja šolskega knjižničarstva.  Preberi več “Dr. Dorothy Williams na konferenci COBISS 2018 o vlogi šolskih knjižnic”