Od zasebnosti do naprednih tehnologij (zapiski ALA 2019)

Konferenca Združenja ameriških knjižnic (ALA) je v letu 2019 ponudila raznolike vsebine. Nekaj smo jih že spoznali v prispevku ALA 2019: od metapodatkovnih orodij do temnega spleta mag. Simone Tušek, tokrat pa bomo izpostavili teme, ki sodijo v okvir informacijske politike, saj je ta ena od strateških usmeritev letošnje konference.

Doseganje zasebnosti v času spletne analitike

Uporaba sledenja tretjih strani na spletnih straneh se je zelo razširila tudi v knjižnicah. Zato je cilj projekta ameriškega Nacionalnega foruma o spletni zasebnosti in spletni analitiki, ki ga je zasnovala knjižnica MSU, svetovanje o možnih posegih v zasebnost njihovih uporabnikov. Spletna analitika je pripomoček pri kreiranju in oblikovanju vsebin, ki jih stran ponuja. Služi pa tudi kot orodje zbiranja informacij o uporabnikih. Zlasti slednjem se še danes posveča premalo pozornosti, zato se na prenekaterih spletnih straneh najdejo piškoti, ki so namenjeni sledenju uporabnikov in zbiranju informacij o uporabnikih, ne da bi bili ti s tem seznanjeni. Tako, na primer, ljudje knjižnicam tradicionalno zaupajo glede zasebnosti in fizični prostori knjižnic veljajo za zatočišča intelektualne lastnine, a z njihovimi spletnimi stranmi je pogosto drugače.

Zato je potrebna previdnost pri zaupanju oblikovanja spletnih strani zunanjim izvajalcem in pomembnost zagotavljanja čim večje skrbi za zasebnost uporabnikov, četudi na račun spletne analitike. Sara Mannheimer iz univerze Montana State University je predstavila priporočila za rabo najbolj razširjenega orodja Google analytics, ki omogoča dokaj preprosto konfiguracijo z velikim učinkom na stopnjo zasebnosti. Nekaj primerov tega učinka, ki jih najdemo tudi v priročniku foruma:

  • uporaba izključno SSL-protokolov,
  • samodejna anonimizacija IP-naslovov,
  • izklop deljenja analitičnih podatkov z drugimi Googlovimi storitvami,
  • omejitev roka trajanja podatkov o uporabnikih,
  • zagotavljanje, da Google ne prejme nobenih osebnih informacij o obiskovalcih strani,
  • omogočanje možnosti zavrnitve,
  • uporaba alternativnih orodij za spletno analitiko (Matomo, Open Web Analytics idr.),
  • uporaba strani z opisom politike o varovanju osebnih podatkov, ki pomaga krepiti zaupanje uporabnika do ponudnika spletne strani.
C:\Users\davorb\Desktop\Photo 21-06-2019, 08 40 19.jpg
Čitalnica kongresne knjižnice v Washingtonu (vir: zasebni arhiv db)

 Zasebnost po meri

Le kot primer, kako različno je urejena skrb za zasebnost posameznikov v ZDA in v Evropi, smo spoznali na okrogli mizi z nazivom Privacy by design, kjer so udeleženci spregovorili o zasebnosti informacij, ki se zbirajo v knjižnicah. Že na samem začetku so povedali, da je pristop do zasebnosti v ZDA precej drugačen kot v EU, kjer je urejen z GDPR. Uporabniki internetnih storitev, ki v zameno za uporabo teh storitev dajejo na razpolago svoje zasebne informacije, se med ZDA in EU ne razlikujejo. Razlika je le v tem, da so uporabniki v EU bolje zaščiteni, v ZDA pa so do te problematike resignirani zaradi nižje stopnje zaščite in napovedi, da v doglednem času ni pričakovati izboljšanja zaščite posameznika. Na okrogli mizi so pozvali prisotne, da v svojih knjižnicah in organizacijah preverijo, katere informacije o njihovih uporabnikih se pri njih zbirajo in na kakšne načine se obdelujejo. Z zagotavljanjem ustrezne stopnje zasebnosti uporabnikov je treba začeti že pri samem snovanju novih storitev. Torej pravočasno. Predvsem zato, ker nove tehnologije vedno bolj temeljijo na spremljanju uporabnika. Na primer strojno učenje, veliki podatki, spletni asistenti, uporabniški profili in personalizacija. Tako ob implementaciji novih tehnologij vedno pogosteje prihaja do zlorab zasebnosti. Tudi v knjižnicah, kjer naj bi bila zasebnost ena temeljnih vrednot. Večina sodelujočih je zasebnost zagovarjala kot temeljno vrednoto, saj naj ne bi bilo intelektualne svobode brez zasebnosti. Spisali so neke vrste poziv knjižnicam, v katerem so zapisali:

Vsi ljudje, ne glede na poreklo, starost, ozadje ali prepričanja, imajo pravico do zasebnosti in zaupnosti pri uporabi knjižničnih storitev. Knjižnice morajo zagovarjati zasebnost ljudi, širiti znanje o njej in jo ščititi ter varovati vse podatke, uporabljene v knjižnicah, vključno s podatki, ki omogočajo individualno prepoznavanje.

Najti veselje v vsakem iskanju

Daniel M. Russell, ki se ponaša z zanimivim nazivom Senior Research Scientist for Search Quality and User Happiness at Google (višji raziskovalec za kakovost iskanja in zadovoljstvo uporabnikov pri podjetju Google), je avtor nove knjige z naslovom The Joy of Search: A Google Insider’s Guide to Going Beyond the Basics (Veselje iskanja: vodič sodelavca podjetja Google za nadgradnjo osnov). Na konferenci je povzel ugotovitve o sodobnem iskanju in raziskovanju informacij na internetu. Knjiga temelji na dolgoletnih raziskavah kakovosti iskanja in uporabniške izkušnje pri Googlu. Povedal je, da ima njegovo predavanje en cilj: pomagati knjižničarjem naučiti uporabnike, kako postati boljši iskalci informacij na internetu. Ne le na internetu, tudi v knjižnicah in drugje. Že preprost nasvet, kot je uporaba tipk CTRL+F, privede do 12-odstotnega skrajšanja časa, potrebnega za iskanje želene informacije.

The Joy of SearchPovedal je, da količina dostopnih informacij nenehno raste, česar se knjižničarji zavedajo oziroma bi se morali zavedati bolj kot drugi. Knjižničarje je pozval k temu, da zraven obsežnih zbirk, ki jih imajo na voljo v knjižnicah, več pozornosti namenijo tudi Googlu, ki ni le iskalnik, ampak veliko več. Nekatere informacije so dostopne le prek drugih Googlovih storitev, kot npr. Google Zemlja in Google Učenjak. Čas, v katerem živimo, je poimenoval informacijska triaža, saj je izločevanje lažnih oziroma napačnih informacij izjemnega pomena. Poudaril je, da je treba iskati globoko, natančno in učinkovito po različnih informacijskih virih, vključno z referenčnimi knjižničarji. Na naslovu http://www.powersearchingwithgoogle.com/ je voljo tudi njegov brezplačni spletni tečaj, ki je dostopen vsakomur, ki želi izboljšati tehnike iskanja.

Discovery servisi – vpliv velikih podatkov, odprtega dostopa in umetne inteligence

Odgovore na temo, kako se približati zahtevam uporabnikov z bolj intuitivnimi načini in rezultati iskanja, lahko iščemo tudi pri dobro obiskanih predstavitvah produktov in storitev Exlibrisa. Slišali smo, da so po umetni inteligenci in velikih podatkih, naslednji katalizatorji sprememb dostopa do informacij založništvo odprtega dostopa in posledično naglo povečanje dostopnosti vsebin v digitalni obliki. Vsebin, ki jih ponujajo knjižnice, je vedno več. Smiselno je, če so vse vsebine v vseh oblikah, ki jih ponujajo knjižnice, najdljive.

Exlibris je napovedal, da bodo zaradi sprememb, ki jih je to področje deležno v zadnjem času in da bi se še bolj približali zahtevam uporabnikov z bolj intuitivnimi načini in rezultati iskanja, naslednje leto izdali povsem nov Central Discovery Index – CDI.

CDI temelji na inteligentnih podatkih, ki znajo povezovati informacije na osnovi relacij in konteksta. Ti podatki bodo ključni sestavni del orodij za odkrivanje informacij.

S tem načinom orodje presega pristop enega iskalnega polja, ki pa naj bi kljub vsemu ostal osnova iskanja. Torej, single search box je to, za kar si pri Exlibris prizadevajo, saj je iskalcem informacij treba zagotoviti tudi iskanje po naključju oz. discovery by serendipity. Tako bo orodje postalo »vhodna vrata, nikoli slepa ulica« (angl. discovery service must be front door, never dead end).

Predstavniki Exlibrisa so povedali še, da je vedno več citatov iz časopisov, ki na ta način (ponovno) postajajo verodostojen vir informacij, vendar pa si tako študenti kot fakultete želijo več video vsebin.

Prihajajoče tehnologije

V sodelovanju z združenjem RUSA (Reference and User Services Association) je nastala zanimiva demonstracija sodobnih in prihajajočih tehnologij, ki se uporabljajo v knjižnicah. Ena najbolj atraktivnih novosti je bil LuzBot mini, namizni 3D tiskalnik, kjer si je bilo mogoče natisniti poljubne modelčke in izdelke. Ideja je privabiti obiskovalce knjižnic, da si sami modelirajo in natisnejo 3D izdelke (tudi v Sloveniji so nekatere knjižnice že povzele to idejo).

LuzBot mini
LuzBot mini (vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:LulzBot_Mini_3D_Printer.jpg)

Precej radovednežev so pritegnili predstavitve in preizkušanje navidezne in obogatene resničnosti ter primeri njihove uporabe v knjižnicah. Prav tako zanimive so bile predstavitve uporabe robotike v knjižnicah, kjer so demonstrirali programiranje robotov. Več na straneh Lucidea: https://lucidea.com/blog/robots-in-libraries. (Tudi na IZUM-u imamo Lego Mindstorms, kjer se lahko preizkusijo navdušenci nad robotiko.) Za bolj ali manj vse omenjene prihajajoče tehnologije je zaželeno, da jih je mogoče uporabljati z obstoječimi napravami, ki so jih uporabniki že vešči, torej z mobilnimi telefoni.

Prispevek pripravil: mag. Davor Bračko

Dodaj odgovor