Poti do znanja
Servis VIAF (Virtual International Authority File) združuje normativne zapise različnih knjižnic na globalnem nivoju. V servisu VIAF so normativni zapisi za osebna imena, korporacije, geografska imena, dela in pojavne oblike. Pri tem sodeluje okrog 50 organizacij, predvsem nacionalnih knjižnic, iz 40 držav. Oktobra 2018 se jim je pridružila tudi Slovenija, ko sta IZUM in NUK z OCLC podpisala pogodbo o sodelovanju.
Preberi več “Slovenski normativni zapisi za osebna imena v VIAF”
Kakovost zapisov in njihovih (meta)podatkov predstavlja tehnični in teoretični izziv. V bibliotekarski stroki kakovost podatkov lahko razumemo v kontekstu uporabnika, enotne obdelave, katalogizatorja, racionalizacije delovnega procesa in tehnologije (Badovinac, 2017). V okviru aktivnosti spremljanja kakovosti zapisov dnevne produkcije smo h kakovosti pristopili z vidika enotne obdelave virov. Zanima nas, ali podatki ustrezajo mednarodnim standardom, saj vnos podatkov v knjižnične baze podatkov, v primerjavi z drugimi ponudniki podatkov, temelji na načelih natančne preslikave podatkov iz zelo različnih vrst bibliografskih virov, v katerih so upoštevane tudi pomenske značilnosti podatkov, kar pogosto povečuje njihovo kompleksnost.
Preberi več “»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018”
Minilo je nekaj manj kot sedemnajst let, odkar je Roy Tennant spisal osmrtnico podatkovnemu in komunikacijskemu formatu MARC, ki je bil v 60-letih 20. stoletja sprva razvit zaradi tiskanja kataložnih listkov in izmenjave zapisov. Čeprav se knjižničarska skupnost povečini strinja s trditvami o zastarelosti formata v semantičnem spletnem okolju, kjer prevladuje ideja o povezanih podatkih (angl. linked data), imamo na voljo le malo alternativ, ki bi ustrezale novim konceptualnim modelom, npr. LRM, in transformaciji obstoječih podatkov.
V času vzpostavljanja normativne kontrole za osebna imena leta 2003 (Seljak et al., 2004) so bili postavljeni tudi temelji za normativno kontrolo imen korporacij. Format COMARC/A je vseboval opise vseh potrebnih polj, v normativni bazi CONOR.SI pa je bilo v maski CB že moč kreirati normativne zapise za ime korporacije. Določiti je bilo treba le še pogoje za vzpostavitev povezovanja z bibliografskimi zapisi in začetno bazo normativnih zapisov.
Preberi več “Projekt Normativna kontrola za imena korporacij v sistemu COBISS.SI”
Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC) je zagotovo eden izmed najzahtevnejših dolgoročnih projektov IZUM-a, v katerem so v različnih fazah sodelovali tudi zunanji partnerji.[1] Izgradnja baze podatkov SGC je zahtevna tako s konceptualnega kot tudi tehničnega vidika modeliranja podatkov.
Projekt poteka že od leta 2000. Njegov osnovni namen je katalogizatorjem v sistemu COBISS.SI omogočiti kontroliran vnos pri predmetnem označevanju, kot ga poznajo v sistemih z dolgo tradicijo uporabe kontroliranih slovarjev. Na ta način naj bi sčasoma zagotovili večjo skladnost ter doslednost pri predmetnem označevanju in izboljšali iskanje po vsebini.
Preberi več “Nov mejnik v razvoju normativne baze podatkov Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC)”