Katalogizacija – Stran 6

27. 5. 201915. 5. 2019

»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018

Kakovost zapisov in njihovih (meta)podatkov predstavlja tehnični in teoretični izziv. V bibliotekarski stroki kakovost podatkov lahko razumemo v kontekstu uporabnika, enotne obdelave, katalogizatorja, racionalizacije delovnega procesa in tehnologije (Badovinac, 2017). V okviru aktivnosti spremljanja kakovosti zapisov dnevne produkcije smo h kakovosti pristopili z vidika enotne obdelave virov. Zanima nas, ali podatki ustrezajo mednarodnim standardom, saj vnos podatkov v knjižnične baze podatkov, v primerjavi z drugimi ponudniki podatkov, temelji na načelih natančne preslikave podatkov iz zelo različnih vrst bibliografskih virov, v katerih so upoštevane tudi pomenske značilnosti podatkov, kar pogosto povečuje njihovo kompleksnost.

Preberi več “»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018”

6. 5. 201928. 8. 2019

MARC je mrtev, naj živi BIBFRAME?

Minilo je nekaj manj kot sedemnajst let, odkar je Roy Tennant spisal osmrtnico podatkovnemu in komunikacijskemu formatu MARC, ki je bil v 60-letih 20. stoletja sprva razvit zaradi tiskanja kataložnih listkov in izmenjave zapisov. Čeprav se knjižničarska skupnost povečini strinja s trditvami o zastarelosti formata v semantičnem spletnem okolju, kjer prevladuje ideja o povezanih podatkih (angl. linked data), imamo na voljo le malo alternativ, ki bi ustrezale novim konceptualnim modelom, npr. LRM, in transformaciji obstoječih podatkov.

Preberi več “MARC je mrtev, naj živi BIBFRAME?”

28. 9. 201828. 8. 2019

Projekt Normativna kontrola za imena korporacij v sistemu COBISS.SI

V času vzpostavljanja normativne kontrole za osebna imena leta 2003 (Seljak et al., 2004) so bili postavljeni tudi temelji za normativno kontrolo imen korporacij. Format COMARC/A je vseboval opise vseh potrebnih polj, v normativni bazi CONOR.SI pa je bilo v maski CB že moč kreirati normativne zapise za ime korporacije. Določiti je bilo treba le še pogoje za vzpostavitev povezovanja z bibliografskimi zapisi in začetno bazo normativnih zapisov.

Preberi več “Projekt Normativna kontrola za imena korporacij v sistemu COBISS.SI”

23. 8. 201828. 8. 2019

Nov mejnik v razvoju normativne baze podatkov Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC)

Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC) je zagotovo eden izmed najzahtevnejših dolgoročnih projektov IZUM-a, v katerem so v različnih fazah sodelovali tudi zunanji partnerji.[1] Izgradnja baze podatkov SGC je zahtevna tako s konceptualnega kot tudi tehničnega vidika modeliranja podatkov.
Projekt poteka že od leta 2000. Njegov osnovni namen je katalogizatorjem v sistemu COBISS.SI omogočiti kontroliran vnos pri predmetnem označevanju, kot ga poznajo v sistemih z dolgo tradicijo uporabe kontroliranih slovarjev. Na ta način naj bi sčasoma zagotovili večjo skladnost ter doslednost pri predmetnem označevanju in izboljšali iskanje po vsebini.
Preberi več “Nov mejnik v razvoju normativne baze podatkov Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC)”

17. 7. 201828. 8. 2019

Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)

Z razvojem računalniških knjižničnih katalogov se je razvijal tudi podatkovni in komunikacijski format MARC, tj. računalniško čitljivi zapis s strukturo, ki ustreza elementom bibliografskega vpisa. V zgodnjih 70. letih 20. st. je obstajalo že več kot 20 različic MARC formatov, ki pa žal med sabo niso bili združljivi. V skladu z načeli Univerzalne bibliografske kontrole (Universal Bibliographic Control, UBC), ki poudarja pomen mednarodne izmenjave podatkov z namenom zmanjševanja stroškov katalogizacije, je zveza International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) podprla razvoj mednarodnega formata UNIMARC s prvo izdajo formata že leta 1977. Pod okriljem IFLA je razvoj UNIMARC-a temeljil na razumevanju kulturne raznolikosti uporabnikov formata.

Danes UNIMARC predstavlja nabor štirih formatov: bibliografski (UNIMARC/B), normativni (UNIMARC/A), klasifikacijski (UNIMARC Classification) in format za podatke o zalogi (UNIMARC/H), ki jih ustanove lahko uporabljajo neposredno ali pa so temelj posameznim različicam formata, npr. slovenski COMARC (Brešar, 2004). Preberi več “Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)”