Konec novembra 2020 je portal Knjižnice.si praznoval svoje prvo leto obstoja. Zamisel o skupnem portalu slovenskih splošnih knjižnic je nastala v timu[1] osrednjih območnih knjižnic, svoje poslanstvo pa portal uresničuje s promoviranjem dejavnosti splošnih knjižnic in posredovanjem informacij o delovanju slovenskega splošnega knjižničarstva najširši domači javnosti. V letu 2021 bodo vsebine na portalu prevedene še v angleščino in tako dostopne tudi širši tuji javnosti.
Trst je naš – knjižničarski!
Le kdo bi podvomil, da je la grand dame svetovnega knjižničarstva Eva Verona rojena Zagrebčanka? Kot se spodobi, so njene hrvaške kolegice poskrbele, da njena zvezda upravičeno močno sije na knjižničarskem nebu. Ampak Eva Verona je rojena Tržačanka, njena družina pa je bila del tržaške ali dunajske judovske skupnosti. Pa se mi je nenadoma povezalo nekaj podatkov, ki kažejo Trst kot pravo gnezdo pomembnih knjižničarjev: Preberi več “Trst je naš – knjižničarski!”
Doživeti COBISS in postati del mreže COBISS.Net
Za COBISS kot organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo sem slišala pred štirinajstimi leti na konferenci COBISS. Kasneje sem zapise v bazah COBISS uporabila kot referenčne vire pri klasifikaciji knjižničnega gradiva. Želela pa sem vedeti več o COBISS-u in priložnost sem dobila leta 2014, ko sem začela usposabljanje v IZUM-u. Šele takrat sem v resnici do podrobnosti spoznala, kaj je COBISS, kaj vse ponuja, koliko dela je treba opraviti, preden gradivo lahko poišče ali dobi končni uporabnik. Po šestih mesecih učenja slovenskega jezika sem vpisala študij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Preberi več “Doživeti COBISS in postati del mreže COBISS.Net”
Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja
Britanska fundacija Nesta (Britanska inovacijska fundacija) in Univerza v Oxfordu sta pred kratkim predstavila izsledke raziskave o veščinah, ki jih bodo iskala podjetja in druge organizacije pri svojih zaposlenih leta 2030. Raziskava z naslovom “Prihodnost veščin: zaposlovanje leta 2030” sicer obravnava globalne trende, vendar je osredotočena na pričakovana dogajanja v ZDA in Veliki Britaniji, kar pa ne pomeni, da je z določenimi pridržki ni mogoče projicirati v naše okolje.
Poročilo raziskave napoveduje izginjanje delovnih mest, kot so šoferji, prodajalci, bančni uslužbenci, administratorji, referenti … Njihovo delo bodo nadomestili roboti in umetna inteligenca. Hkrati pa poročilo izpostavlja izobraževanje, zdravstveni in javni sektor kot področja, kjer je zaradi tehnološkega razvoja pričakovati rast potreb po visoko usposobljenih kadrih (npr. učiteljih, raziskovalcih na različnih področjih, predvsem biologije, biotehnologije, zdravstva in skrbi za starejše …). Preberi več “Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja”
Knjižničarji pa ne čivkajo?
O vidikih uporabe Twitterja v knjižnicah, tudi če že uporabljate Facebook 😉
V začetku poletja sem se v prispevku na blogu COBISS spraševal o tem, kako in zakaj v slovenskih knjižnicah uporabljajo družbene medije. Seveda bi si želel, da bi bil odziv na vprašalnik večji, pa je že tako, da je takih in podobnih poizvedb kar preveč, da bi odgovarjali na vse. Pa še počitnice so bile pred vrati! ;-). Slika 1 prikazuje rezultat na osnovi prejetih odgovorov do 31. 8. 2017.
Slika 1: Uporaba družbenih medijev v slovenskih knjižnicah (povzeto po prispevku z dne 27. 6. 2017)
Kljub vsemu je na osnovi prejetih odgovorov mogoče zaključiti, da večina slovenskih knjižnic, ki svoje uporabnike nagovarjajo preko družbenih medijev, za te namene uporablja Facebook. Če je slednje pričakovano, pa po drugi strani preseneča, da je uporaba drugih znanih družbenih medijev bistveno manjša. Twitter npr. uporablja manj kot 50 % vseh, ki so odgovorili na vprašalnik, Youtube pa le slaba četrtina. Če je manjša uporaba drugih omrežij, kot so Instagram, Snapchat, Pinterest, glede na naravo teh omrežij pričakovana, pa menim, da zapostavljanje YouTuba in Twitterja za organizacije s širokim naborom uporabnikov, kot so knjižnice, predstavlja zamujeno priložnost. Omrežje Youtube ima po razpoložljivih podatkih iz leta 2016 v Sloveniji celo več uporabnikov kot Facebook. Youtube ni samo spletna storitev, ki jo zaradi zabavnih video vsebin in glasbe, uporabljajo mlajše generacije, z leti se je pod okriljem Googla razvila v bogato zakladnico znanja, z vsemi prvinami družbenega omrežja. Youtube je tako zelo uporabno orodje za razširjanje izobraževalnih in informativnih vsebin, sicer pa o Youtubu v kakem od prihodnjih prispevkov. Pozornost v tokratnem namenjam Twitterju. Preberi več “Knjižničarji pa ne čivkajo?”