Stoosemintrideseta letna konferenca in razstava Združenja ameriških knjižnic (ALA) je potekala v Washingtonu od 20. do 25. junija. Vodilnega dogodka v svetu na področju knjižničarstva, ki slovi po svojih obsežnih in kakovostnih vsebinah kot tudi po pestro predstavljeni ponudbi, se je udeležilo več kot 21.400 knjižničarjev, knjižničnih delavcev in podpornikov knjižnic (vključno s 6827 razstavljavci) z vsega sveta (iz IZUM-a Davor Bračko in Simona Tušek). Z več kot 2000 dogodki, ki so se odvijali v Kongresnem centru Walter E. Washington in na bližnjih lokacijah, se je večina vsebine konference osredotočala na štiri strateške usmeritve ALA: zagovorništvo, informacijska politika, strokovni in vodstveni razvoj ter pravičnost, raznolikost in vključenost. V nadaljevanju bomo predstavili le tri dogodke[1].
Preberi več “ALA 2019: od metapodatkovnih orodij do temnega spleta”
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (NSKD) je 26. 11. 2018 potrdil 
Le kdo bi podvomil, da je la grand dame svetovnega knjižničarstva Eva Verona rojena Zagrebčanka? Kot se spodobi, so njene hrvaške kolegice poskrbele, da njena zvezda upravičeno močno sije na knjižničarskem nebu. Ampak Eva Verona je rojena Tržačanka, njena družina pa je bila del tržaške ali dunajske judovske skupnosti. Pa se mi je nenadoma povezalo nekaj podatkov, ki kažejo Trst kot pravo gnezdo pomembnih knjižničarjev: 
Digitalne knjižnice so zelo koristno orodje, kadar govorimo o pridobivanju besedilnih virov za potrebe raziskovanja. Njihova uporabnost sega vse od scenarijev, kjer jih študentje uporabljajo za iskanje virov, s katerimi si pomagajo pri zaključnih delih, do raziskovalcev, ki jih uporabljajo za pregled stanja na svojem raziskovalnem področju. Ker število dokumentov (diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, člankov, zbornikov ipd.) iz leta v leto strmo raste, uporabniki digitalnih knjižnic z velikim številom dokumentov porabijo ogromno časa, da preiščejo in pregledajo vse za njih zanimive dokumente. Delno ta problem rešujejo iskalniki, ki so seveda ključna komponenta vsake digitalne knjižnice. Težava z iskalniki je ta, da so odvisni od uporabnikovega neposrednega vnosa, uporabnik mora torej sam vnesti ustrezne ključne besede za iskanje. Uporabniku lahko porabljen čas za iskanje ustreznih gradiv skrajšamo z vključitvijo priporočilnega sistema, ki mu samodejno priporoča zanimivo vsebino.