Le kdo bi podvomil, da je la grand dame svetovnega knjižničarstva Eva Verona rojena Zagrebčanka? Kot se spodobi, so njene hrvaške kolegice poskrbele, da njena zvezda upravičeno močno sije na knjižničarskem nebu. Ampak Eva Verona je rojena Tržačanka, njena družina pa je bila del tržaške ali dunajske judovske skupnosti. Pa se mi je nenadoma povezalo nekaj podatkov, ki kažejo Trst kot pravo gnezdo pomembnih knjižničarjev: Preberi več “Trst je naš – knjižničarski!”
Uporabniki o COBISS+
Uporabniki želijo v knjižničnih katalogih izkusiti iskanje, podobno Googlovemu, in pridobiti informacije, ki takoj zadovoljijo njihove potrebe. V procesu iskanja cenijo dodatne funkcije, ki izboljšujejo navigacijo in upravljanje z ogromnim številom zadetkov.
Študije uporabnikov so spodbujale (počasne) spremembe, danes OPAC-i le še na daleč spominjajo na klasične knjižnične kataloge. Vsebine so obogatili z naslovnicami, obnovami, priporočilnimi seznami ipd., ki uporabnikom ponujajo hitrejšo prepoznavo relevantnega gradiva. Preberi več “Uporabniki o COBISS+”
Priporočilni sistemi v digitalnih knjižnicah
Digitalne knjižnice so zelo koristno orodje, kadar govorimo o pridobivanju besedilnih virov za potrebe raziskovanja. Njihova uporabnost sega vse od scenarijev, kjer jih študentje uporabljajo za iskanje virov, s katerimi si pomagajo pri zaključnih delih, do raziskovalcev, ki jih uporabljajo za pregled stanja na svojem raziskovalnem področju. Ker število dokumentov (diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, člankov, zbornikov ipd.) iz leta v leto strmo raste, uporabniki digitalnih knjižnic z velikim številom dokumentov porabijo ogromno časa, da preiščejo in pregledajo vse za njih zanimive dokumente. Delno ta problem rešujejo iskalniki, ki so seveda ključna komponenta vsake digitalne knjižnice. Težava z iskalniki je ta, da so odvisni od uporabnikovega neposrednega vnosa, uporabnik mora torej sam vnesti ustrezne ključne besede za iskanje. Uporabniku lahko porabljen čas za iskanje ustreznih gradiv skrajšamo z vključitvijo priporočilnega sistema, ki mu samodejno priporoča zanimivo vsebino.
V letu 2018 smo zaključili projekt vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI
Decembra 2015 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1A), ki je prinesel tudi spremembe glede delovanja šolskih knjižnic. Skladno z navedenim zakonom so se morale vse šolske knjižnice, ki pri svojem delu še niso uporabljale programske opreme COBISS, v roku treh let vključiti v sistem COBISS.SI.
Preberi več “V letu 2018 smo zaključili projekt vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI”
Doživeti COBISS in postati del mreže COBISS.Net
Za COBISS kot organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo sem slišala pred štirinajstimi leti na konferenci COBISS. Kasneje sem zapise v bazah COBISS uporabila kot referenčne vire pri klasifikaciji knjižničnega gradiva. Želela pa sem vedeti več o COBISS-u in priložnost sem dobila leta 2014, ko sem začela usposabljanje v IZUM-u. Šele takrat sem v resnici do podrobnosti spoznala, kaj je COBISS, kaj vse ponuja, koliko dela je treba opraviti, preden gradivo lahko poišče ali dobi končni uporabnik. Po šestih mesecih učenja slovenskega jezika sem vpisala študij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Preberi več “Doživeti COBISS in postati del mreže COBISS.Net”