Vzpostavljanje normativne kontrole v sistemu COBISS.net

Normativna kontrola v knjižničnih in sorodnih sistemih je ena od metod normalizacije podatkov. Z normativnimi točkami dostopa, s katerimi enolično identificiramo entitete, ne dobimo le večje doslednosti podatkov, normativna kontrola omogoča tudi razvid odnosov do drugih oblik istega podatka, t. i. variantnih točk dostopa, ter relacije do sorodnih točk dostopa. S tem pa omogočimo boljšo identifikacijsko, zbirno in raziskovalno funkcijo knjižničnih katalogov. V sistemu COBISS je bila normativna kontrola uvedena že leta 2003.

Image result for authority control library consistency

Normativna kontrola sicer ni novost v knjižničarstvu, idejno jo zasledimo že v zgodnjih katalogizacijskih pravilnikih in ciljih različnih sistemov organizacije znanja. Pravo spodbudo k dejanski implementaciji pa dobimo z razvojem formatov MARC in knjižnično avtomatizacijo v 70. letih prejšnjega stoletja. In tako kot drugje po svetu se tudi v sistemu COBISS soočamo s težavami tehnološke in konceptualne dediščine kooperativnih bibliografskih sistemov, zato je uvajanje normativne kontrole (bilo) zapleteno in dolgotrajno, postopke pa še izpopolnjujemo.

Postopek uvedbe normativne kontrole se sicer nekoliko razlikuje glede na specifike posameznega sistema, v osnovi pa zajema kreiranje in redakcijo inicialne baze, začetno povezovanje ter prilagoditev formata in programske opreme, ki omogoča povezovanje in usklajevanje bibliografskih zapisov z normativnimi zapisi. V sistemih, ki so vključeni v COBISS.net, smo v letu 2019 beležili že 1.793.483 normativnih zapisov, od tega je 95 % normativnih zapisov za osebna imena in imena korporacij, ostalih 5 % pa predstavljajo normativni zapisi za predmetne oznake (tabela 1).

Tabela 1: Stanje v sistemu na dan 31. 12. 2019

Sistem Vrsta normativne kontrole Št. zapisov v vzajemni bazi Št. zapisov za osebna imena in korporacije Št. zapisov za predmetne oznake
COBISS.SI osebna imena in korporacije

predmetne oznake (v pripravi)

5.431.316 1.311.738 62.137
COBISS.SR osebna imena 3.462.781 121.254
COBISS.BG osebna imena 1.052.444 230.077 11.777
COBISS.AL osebna imena in korporacije 121.694 39.917
COBISS.CG osebna imena (v pripravi) 534.410 16.583

Mejniki uvajanja normativne kontrole v COBISS.net

COBISS.SI

Priprave za uvedbo normativne kontrole v COBISS.SI so bile zahtevne, ker je bilo treba prilagoditi programsko opremo za vzajemno bazo, ki je takrat imela več kot 2 milijona bibliografskih zapisov. Inicialna normativna baza CONOR.SI je bila kreirana programsko decembra 2001 in je vsebovala manj kot 25.000 zapisov za osebna imena raziskovalcev in avtorjev iz zapisov za slovensko nacionalno bibliografijo. Sledilo je redigiranje baze, aprila 2003 pa smo v vseh bibliografskih bazah v COBISS.SI programsko povezali avtorje z zapisi v normativni bazi in uvedli obvezen vnos avtorjev prek normativne kontrole. Kasneje, leta 2007, so bile izvedene priprave za uvedbo normativne kontrole korporacij, ki pa je bila implementirana leta 2018. Leta 2018 je bila normativna kontrola uvedena tudi v bazi CORES. Konec leta 2019 je normativna baza CONOR.SI vsebovala več kot 1,3 milijona zapisov, od tega je približno 1 % zapisov za korporacije. SGC je bil kot ločena baza vključen v programsko opremo COBISS3 leta 2018, sicer pa je dostopen v OPAC-u že od leta 2006.

Normativna kontrola COBISS.SI

COBISS.BG

Nacionalna knjižnica Sv. Ciril in Metod iz Sofije (NBKM) je vstopila v sistem COBISS leta 2010. Po konverziji baz podatkov iz prejšnjega sistema so v knjižnici takoj začeli uporabljati programsko opremo COBISS3 s katalogizacijo z normativno kontrolo. Normativno bazo so imeli že v prejšnjem sistemu, zato je inicialna baza narejena s konverzijo iz prejšnjega sistema, obvezen vnos osebnih imen iz normativne baze pa je bil vklopljen leta 2016. Uporabljen je precej zapleten model, ki vključuje tri alternativne značnice v dveh pisavah (v cirilici in latinici), trenutno pa se uporablja le za osebna imena. Trenutno vsebuje normativna baza CONOR.BG skoraj 230.000 zapisov za osebna imena. V COBISS.BG imajo tudi ločeno bazo za predmetne oznake.

COBISS.AL

Tudi v Albaniji je bila normativna kontrola osebnih imen uvedena takoj ob vključitvi v sistem COBISS, in sicer leta 2012. Ker v Albaniji uporabljajo latinico, je sistem enak kot v COBISS.SI. Trenutno vsebuje normativna baza CONOR.AL skoraj 40.000 zapisov za osebna imena.

COBISS.SR

V Srbiji je sistem COBISS prisoten že od leta 1987. Uporabljajo ga v že 223 knjižnicah, zato je bilo treba tudi v tem primeru za uvedbo normativne kontrole vložiti več časa. Specifičnost sistema COBISS.SR je uporaba dveh alternativnih pisav (cirilica in latinica). Posamezna knjižnica se odloči, kateri pisavi daje prednost. Načeloma pa knjižnice z veliko virov tuje literature v latinici uporabljajo latinično verzijo katalogov, ostale pa cirilične. To je povzročalo težave pri prevzemanju zapisov med različnimi tipi knjižnic, kar je rešeno z menjavo značnic in kazalk pri prevzemanju zapisov. Normativna kontrola te težave omili, vendar je treba prav tako uporabiti model z alternativnimi pisavami (v cirilici in latinici). Inicialna normativna baza CONOR.SR je bila kreirana septembra 2012 in je vsebovala več kot 45.000 zapisov. Normativna kontrola je bila uvedena aprila 2019, in sicer samo za osebna imena. V tem času je bilo v vzajemni bazi COBIB.SR več kot 3,5 milijona bibliografskih zapisov. Trenutno vsebuje normativna baza CONOR.SR več kot 120.000 zapisov za osebna imena.

COBISS.CG

V sistemu COBISS.CG je uvajanje normativne kontrole v pripravi. Leta 2019 je bila kreirana inicialna baza CONOR.CG, ki je trenutno v fazi redakcije. Ker tudi v Črni gori uporabljajo obe pisavi, bo uporabljen enak model z alternativnimi pisavami kot v COBISS.SR.

Normativna kontrola COBISS.net

Kako naprej?

Uvedba normativne kontrole je predvidena tudi v ostalih sistemih COBISS. Programska oprema COBISS3 trenutno omogoča prevzemanje normativnih zapisov iz baze LC Names, ne omogoča pa izmenjave normativnih zapisov med normativnimi bazami v posameznih sistemih COBISS. Sicer pa Slovenija sodeluje že v projektu VIAF (https://viaf.org/) (https://blog.cobiss.si/2019/06/13/viaf/).

V prihodnosti načrtujemo tudi normativno kontrolo predmetnih oznak in naslovov.

Prispevek pripravila: Andreja Tominac