Poti do znanja
Decembra 2015 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1A), ki je prinesel tudi spremembe glede delovanja šolskih knjižnic. Skladno z navedenim zakonom so se morale vse šolske knjižnice, ki pri svojem delu še niso uporabljale programske opreme COBISS, v roku treh let vključiti v sistem COBISS.SI.
Preberi več “V letu 2018 smo zaključili projekt vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI”
Za COBISS kot organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo sem slišala pred štirinajstimi leti na konferenci COBISS. Kasneje sem zapise v bazah COBISS uporabila kot referenčne vire pri klasifikaciji knjižničnega gradiva. Želela pa sem vedeti več o COBISS-u in priložnost sem dobila leta 2014, ko sem začela usposabljanje v IZUM-u. Šele takrat sem v resnici do podrobnosti spoznala, kaj je COBISS, kaj vse ponuja, koliko dela je treba opraviti, preden gradivo lahko poišče ali dobi končni uporabnik. Po šestih mesecih učenja slovenskega jezika sem vpisala študij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Preberi več “Doživeti COBISS in postati del mreže COBISS.Net”
To be a librarian, one should have an all-round education, refined tact, and intuition. A librarian acts as a metonymy of an adviser that points the users in the right direction, but at the same time leaves them complete freedom of choice. Under the premise that every incidental passer-by is a potential library user, it is important to try and carry out a needs analysis that would encompass all reading individuals in the area covered by your library. From there, finding the most efficient types of services as well as following current trends on a global level is an additional challenge for working within the local community. Preberi več “Creative culture consumption”
Konferenca COBISS 2018
Sporočilo za javnost
Od 27. do 29. novembra 2018 bo v prostorih IZUM-a v Mariboru potekalo že tradicionalno srečanje uporabnikov sistema in servisov COBISS. Srečanje v obliki mednarodne konference vsaki dve leti organizira IZUM tako za slovenske kot tuje uporabnike. Na letošnji konferenci pričakujemo več kot 300 strokovnjakov s področja knjižnično-informacijskih dejavnosti iz 11 držav. V tem pogledu je konferenca eden večjih mednarodnih dogodkov pri nas.
Sistem COBISS je knjižnično-informacijski sistem, ki ga ob ostalih storitvah, namenjenih izobraževalni in raziskovalni sferi, razvija in vzdržuje Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM). Uporablja ga skoraj 2 milijona uporabnikov v 12 državah. Preberi več “Več kot 300 domačih in tujih informacijskih strokovnjakov v Mariboru”
Z razvojem računalniških knjižničnih katalogov se je razvijal tudi podatkovni in komunikacijski format MARC, tj. računalniško čitljivi zapis s strukturo, ki ustreza elementom bibliografskega vpisa. V zgodnjih 70. letih 20. st. je obstajalo že več kot 20 različic MARC formatov, ki pa žal med sabo niso bili združljivi. V skladu z načeli Univerzalne bibliografske kontrole (Universal Bibliographic Control, UBC), ki poudarja pomen mednarodne izmenjave podatkov z namenom zmanjševanja stroškov katalogizacije, je zveza International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) podprla razvoj mednarodnega formata UNIMARC s prvo izdajo formata že leta 1977. Pod okriljem IFLA je razvoj UNIMARC-a temeljil na razumevanju kulturne raznolikosti uporabnikov formata.
Danes UNIMARC predstavlja nabor štirih formatov: bibliografski (UNIMARC/B), normativni (UNIMARC/A), klasifikacijski (UNIMARC Classification) in format za podatke o zalogi (UNIMARC/H), ki jih ustanove lahko uporabljajo neposredno ali pa so temelj posameznim različicam formata, npr. slovenski COMARC (Brešar, 2004). Preberi več “Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)”