Obveščenost je prvi pogoj uspešne človekove dejavnosti. V novem času je informacij v izobilju in osnovno vprašanje je, kako jih presejati, da bi prišli do najpomembnejših, ki jih res potrebujemo. Vsi imamo to težavo, a šele nedavno se je nekdo domislil, da jo lahko rešimo z novo znanostjo in s posebnim univerzitetnim študijskim programom. Ta »nekdo« je bil Stevan Dedijer, ki je bil v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja profesor na Univerzi Lund. Hitro je postalo jasno, da gre dejansko za informacijsko znanost, v katero se stekajo spoznanja in izkušnje mnogih strok, med njimi tudi knjižničarstva. Zato smo ga na IZUM-u prepoznali za svojega, ga leta 1997 povabili za glavnega predavatelja na konferenci COBISS in mu ob smrti sedem let kasneje posvetili številko Organizacije znanja. Letos mineva 110 let od njegovega rojstva.
Pionirski čas mariborskega računalništva (do ustanovitve univerze leta 1975)
Ali je kdo, ki ne pozna Hale Tivoli, dograjene leta 1965, in svetovnih prvenstev v njej: Daneuova košarka, Cerarjeva gimnastika in drugi športi? In morda še kdo pomni, da jo je v resnici krstil džezist Louis Armstrong, še bolj redki pa, da se je v njej zgodilo eno največjih znanstvenih srečanj pri nas: 5. Svetovni računalniški kongres. Prvič izven zapriseženega ‘Zahoda’ in z daljnosežnimi posledicami za prodor nove tehnologije, a tudi za politični razvoj Jugoslavije, ker je informacijsko-komunikacijska tehnologija na Slovenijo vplivala bolj kot druge (Pivec, Rajkovič, Jus, 2004).
Preberi več “Pionirski čas mariborskega računalništva (do ustanovitve univerze leta 1975)”
Osmerobojka dr. Sigrid Reinitzer pri osemdesetih
Read the English translation of the article
Čudne razmere pandemije COVID-19 nas držijo narazen, četudi bi se še tako radi srečali in objeli, kar si ob življenjskem jubileju dr. Sigrid Reinitzer želimo številni v Mariboru. Maribor in Gradec sta tako blizu in delita toliko zgodovinskih dogajanj, da smo že več desetletij povezani in deležni njenih strokovnih nasvetov in človeške odprtosti.
Skupni interesi in vprašanja so se tudi v knjižničarstvu odpirala kar sama od sebe. Porajajo pa se nove in prelomne dileme o prihodnosti knjižnic kot čuvajk in predvsem kot organizatoric znanja, ki jim dr. Reinitzerjeva poglobljeno sledi, in želimo si, da bi svoja spoznanja še dolgo delila z nami.
Gotovo nekje nastaja debela in poglobljena knjiga o slavljenki, tole pisanje pa se obrača na bolj sproščeno plat, saj tudi Sigrid ni zgolj zadržana knjižničarka s prstom na ustih in svarilom: Pssst!
No, pa saj tudi osemdeseti rojstni dan ni noben mejnik, ki bi prepovedoval hudomušnost.
Preberi več “Osmerobojka dr. Sigrid Reinitzer pri osemdesetih”
V spomin legendarni AKF
Za okrajšavo AKF sem nekoč dobil dovoljenje same Aleksandre Kornhauser Frazer (26. september 1926—17. maj 2020), ko sem ji v šali omenil, kako njena slika na televizijskih ekranih postane miniaturna, ko morajo pod njo napisati vse njene titule, ime in oba priimka ter funkcije. Srečeval sem jo več kot pol stoletja in bil občasno tudi njen sodelavec v različnih aktivnostih, pa vseeno ne vem, kaj bi v orisu njenega življenja dal na prvo mesto.
Skrbniki samostanskih knjižnic
Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli. Tako sva se s kolegom Srečkom Benčecem odpravila po slovenskih samostanskih knjižnicah, da bi dopolnila predstavo o njihovih zbirkah in navezala stike z ljudmi, ki zanje skrbijo. Na podlagi zbrane dokumentacije smo se maja 2006 pod okriljem Slovenske škofovske konference zbrali v slavnostni dvorani takrat še živega Betnavskega dvorca in izoblikovali apel Ministrstvu za kulturo »o vključevanju cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS«.[1]