Read the English translation of the article
Čudne razmere pandemije COVID-19 nas držijo narazen, četudi bi se še tako radi srečali in objeli, kar si ob življenjskem jubileju dr. Sigrid Reinitzer želimo številni v Mariboru. Maribor in Gradec sta tako blizu in delita toliko zgodovinskih dogajanj, da smo že več desetletij povezani in deležni njenih strokovnih nasvetov in človeške odprtosti.
Skupni interesi in vprašanja so se tudi v knjižničarstvu odpirala kar sama od sebe. Porajajo pa se nove in prelomne dileme o prihodnosti knjižnic kot čuvajk in predvsem kot organizatoric znanja, ki jim dr. Reinitzerjeva poglobljeno sledi, in želimo si, da bi svoja spoznanja še dolgo delila z nami.
Gotovo nekje nastaja debela in poglobljena knjiga o slavljenki, tole pisanje pa se obrača na bolj sproščeno plat, saj tudi Sigrid ni zgolj zadržana knjižničarka s prstom na ustih in svarilom: Pssst!
No, pa saj tudi osemdeseti rojstni dan ni noben mejnik, ki bi prepovedoval hudomušnost.
Tekmovalka v akrobatskem športu
Slika prikazuje Vero Časlávsko na preskoku, kjer je bila neprekosljiva, to pa je tudi orodje, na katerem je Sigrid Reinitzer mnogo let sodila v avstrijski gimnastični vrh. Ker sva bila avtor teh vrstic in Sigrid Reinitzer zapisana orodni telovadbi, sva cenila pogum te češkoslovaške telovadke, ko je 1968 postavila na kocko svojih 22 zlatih medalj na olimpijadah, svetovnih in evropskih prvenstvih in v Mexico City protestirala proti Sovjetski zvezi. Podpisala se je pod Manifest Dva tisice slov in zato po »bratski intervenciji« dvajset let čistila telovadnico in čuvala otroke. Po »žametni revoluciji«, ko je bila spet vključena v javno življenje, pa jo je doletela družinska tragedija, od katere si ni več opomogla in je strta pred nekaj leti umrla.
Si predstavljate Sigrid Reinitzer, kako se pripravlja na tekmovanje v osmeroboju na štirih orodjih – gred, dvovišinska bradlja, parter in preskok – z obvezno in poljubno vajo?
Upravnica fantovskega študentskega doma
Še ena stvar je avtorju tega prispevka in Sigrid Reinitzer skupna: oba sva dobila prvo zaposlitev kot upravnika študentskega doma. Za razliko od njenega F. Schiller Studentenheima, kjer je leta 1968 le tu in tam kdo vzkliknil Ho-ho-ho-tschi-minh (po pripovedovanju takratnega stanovalca, prijatelja prof. Reimanna), se je v mojem študentskem domu pod Rožnikom divje razplamtelo.
In spet: Si predstavljate mlado doktorico na čelu velikega, izključno fantovskega doma, v katerem so bili ženski obiski strogo prepovedani?
Iz družine znanstvenikov
Reinitzerjevi izvirajo iz Prage, ki je bila nekoč po svoji »srednjeevropski« večkulturnosti podobna Mariboru. Priimek je v novih časih postal izjemno popularen na Japonskem, kjer je vsak tehnično izobražen človek že slišal za odkritelja tekočih kristalov. Kdo se ne spomni japonskih ur s svetlečimi številčnicami, ki so predhodnice današnjih LCD-zaslonov?
Profesor graške KFU in nato rektor TU Friedrich Reinitzer iz skupine genialnih graških kemikov (mednje je sodil tudi ‘naš’ nobelovec Friderik Pregl), je bil Sigridin ded. Ampak to je šele začetek ‘akademskega gnezda’ Reinitzerjev na Seebachergasse 10, ki ga tvorijo še znameniti strici Benjamin in Alois, starša Edith in Gernot, brata Gero in Heimo – za eno celo fakulteto jih je. Verjamem, da je Sigrid težko izbrala med študijskimi smermi, zato jih je potem opravila cel kup: pravo, germanistika, geografija, etnologija, kemijska tehnologija in na povrhu vsega še bibliotekarstvo. Nekoč sem jo vprašal, ali je takšna širina dobra za bibliotekarstvo, pa je skromno odvrnila, da škoditi gotovo ne more.
V korak s tehnološkim napredkom
V univerzitetno knjižnico KFU (Karl-Franzens-Universitaet Graz) je prišla ‘v paketu’ s prvimi računalniki in gibčni radovednici so kar hitro prepustili odgovornost za njihovo vpeljavo v delovanje knjižnice. Pisalo se je leto 1971! Najprej je sistem UBIS uporabnike opozoril, da je prišla v hišo nova tehnologija. Skupaj z dr. Kochom je Reinitzerjeva naredila elektronsko verzijo domačega Chemical Abstract – Chemie Informationsdienst Graz (CIG). Toda glavni problem vsake knjižnice je predstavljala čakalna vrsta pri izposoji in prvi je bil pri roki lokalno zamejen sistem GRIBS, ki ga je kmalu zamenjal Ex-librisov mrežno zasnovan ALEPH500. Reinitzerjeva se je zavedala, da nova tehnologija zahteva tudi novo razumevanje in organizacijo knjižničarstva, kar obravnavajo njene obsežne študije o strukturi in načrtovanju znanstvene dokumentacije ter o funkcijah abstrahiranja in indeksiranja, ki jih je opravila in so izšle kot knjige v sedemdesetih. Medtem jo je direktor univerzitetne knjižnice dvorni svetnik dr. Kroller postavil za svojo namestnico ter ji leta 1989 kot prvi ženski zapustil položaj vodje druge največje knjižnice v državi. Toda še prej je kot urednica zbrala plejado najboljših poznavalcev in pri muenchenski-newyorški založbi Saur izdala eno najpogosteje citiranih knjig v knjižničarski stroki Bibilotheken bauen und führen. O njeni pripravljenosti na zahtevno funkcijo priča tudi knjiga Die Universitaetsbibliothek Graz: eine Bibiliothek im Wandel; Bibliothekskooperation: Moeglichkeiten und Grenzen – Festgabe fuer Franz Koller zum 65. Geburtstag.
Na čelu graške knjižnice
Glavna zgradba knjižnice, ki jo je pred sto leti odprl cesar Franc Jožef I., že dolgo ni več dohajala časa – skladišča za knjižno zalogo druge avstrijske depozitarne knjižnice so sicer dograjevali, vendar prostori preprosto niso več omogočali razvoja novih funkcij. Reinitzerjeva je zasnovala nov prostorski koncept, ki je bil na videz protisloven: obenem centraliziran za upravljanje bibliografskih informacij in decentraliziran po fakultetah in inštitutih za uporabnike knjižničnega gradiva. Nove moderne knjižnice so dobili pravniki, družboslovci in ekonomisti, medicinska fakulteta pa teološki inštitut, posodobili so še vrsto drugih knjižnic, nastala je mediateka, dislocirali so lahko prostorsko najzahtevnejši depo časopisov, preuredili pa so tudi vhodno avlo in upravni trakt. Kasneje je knjižnica dobila še novo vpadljivo fasado.
Na ta način so se lahko razmahnile dejavnosti nove dobe, ki jih je graška knjižnica pogosto razvijala za celotno Avstrijo: avstrijski konzorcij za periodiko (sami imajo 27.000 e-časopisov), medknjižnična kooperativa e-medijev, pomoč slepim in slabovidnim uporabnikom, programi za seniorje, restavratorska delavnica (zaklad, kot ga imenuje Sigrid, zajema 2.200 rokopisov in 1.200 inkunabul izjemne vrednosti), digitalizacija gradiva za svoje potrebe in za potrebe drugih knjižnic (tudi za mariborski nadškofijski arhiv), institucionalni repozitorij KFU, bibliometrija itd.
Dobra univerzitetna knjižnica, ki je bistvenega pomena za veljavo univerze v sodobnem, izjemno konkurenčnem mednarodnem visokošolskem in raziskovalnem prostoru (o tem govori ‘Mariborska listina’, sprejeta na eni do konferenc COBISS), zahteva od vodstva vsestransko angažiranost v knjižničarski multilaterali. Moraš biti med tistimi, ki določajo pravila in smeri razvoja, ne pa capljati za drugimi. Reinitzerjeva je to zelo dobro razumela in je zastopala interes graške akademske skupnosti na številnih ključnih mestih: najprej seveda v avstrijski bibliotekarski organizaciji (VŐB), pa v mednarodni zvezi (IFLA), v zvezi raziskovalnih knjižnic (LIBER), v Evropski skupini za avtomatizacijo knjižnic (ELAG), organizirala je ALPS-ADRIA Research Library Group ter na pobudo rektorske konference univerz v Delovni skupnosti Alpe-Jadran pritegnila IZUM k izvedbi elektronskega vodiča po univerzitetnih knjižnicah AALIB – »prvega mednarodnega projekta, ki ga je v letih 1990-1992 koordiniral in izvajal IZUM« (dr. Marta Seljak, Knjižnica, 41 (4), 55–67)). Bila je med ustanovitelji in uredniki časopisov B.I.T. online, ABI-Technik in VŐB Mitteilungen.
Aktivna upokojenka
Bolj kot anekdota se zdi njena pobuda za ustanovitev stalne okrogle mize o dejavnostih upokojenih bibliotekarjev, ki jo je predstavila kot novopečena upokojenka na 30. avstrijskih bibliotekarskih dnevih v Gradcu leta 2009.
Anekdota zato, ker je niti malo ni moglo skrbeti, kaj naj počne s prostim časom, saj so jo zasuli številni novi projekti: Memory of the World pri UNESCO in s tem povezano delo v avstrijski skupini BAM (knjižnice–arhivi–muzeji); sodelovanje v ‘svetu modrih’ pri EU za spremljavo digitalizacije kulturne dediščine Evrope; na njene izkušnje so stavili pri zasnovi študijskega programa EuroMACHS (Join-Master-Studium Europe, Digital Media, Arts and Cultural Heritage Studies) na graški univerzi. Sploh pa so ji po upokojitvi tudi v njeni univerzitetni knjižnici naložili zahtevne naloge kot ‘vodji strateškega upravljanja za knjižnice, arhive in muzeje’, saj so razvijali tudi zadevno tehnologijo.
Sigrid Reinitzer in mesto Maribor
Dr. Sigrid Reinitzer ima v Mariboru najmanj tri postaje, kjer se počuti domače, to so UKM, IZUM ter Opera in balet v SNG. Omenil sem že projekt AALIB, za katerega so bila pridobljena sredstva OSI (Oesterechisches Ost- und Sűdosteuropa Institut). Koliko pomeni njena beseda pri direktorici OSI dr. Iloni Slawinski pa sem doživel, ko sem se udeležil sej upravnega odbora, na katerih so se odločali o financiranju dveh naših projektov: Prvi je vpeljal sistem COBISS v ‘avstrijske knjižnice’ na področju jugovzhodne Evrope, drugi je zagotovil finančno pomoč pri informatizaciji knjižnic v od vojne opustošeni Tuzli.
Kot predsednica programskega odbora odmevnih konferenc COBISS nam je stala ob strani in njena ocena vloge, ki jo je v balkanski krizi odigral IZUM, mora biti takratnemu vodstvu inštituta še posebej v čast: »Knjižničarska stroka zaradi svoje globalnosti ponuja idealno osnovo za sodelovanje med državami, ki imajo različno razvite informacijske sisteme. Po udarcih vojne je treba določiti globalne mehanizme pomoči za krepitev informacijske in knjižničarske stroke. Skupna obnova znanosti in kulture v teh državah omogoča tudi krepitev človeških vrednot. IZUM v tem pogledu predstavlja vzor, ki ga ne morem prehvaliti in ga občudujejo tudi številne mednarodne organizacije.«
S stene v pisarni me gleda legendarni Seymour Lubetzky, ki je velikopotezno urejal našo knjižničarsko pamet in zato hodil v službo do svojega 101. leta, da bi si šele nato vzel čas za svoje stvari. Če se po njem zgledujemo, imamo še veliko odprtih tem z letošnjo slavljenko, zato kličemo Še na mnoga leta, draga Sigrid Reinitzer!
Prispevek pripravil: mag. Franci Pivec
Reference
Reinitzer, Sigrid (198): Bibilotheken bauen und führen: eine internationale Festgabe fuer Franz Kroller zum 60. Geburststag. Muenchen, New York: Saur.
Reinitzer, Sigrid (1989): Knjižnica v spreminjanju – možnosti in omejitve. Graz: Liber.