Poti do znanja
V nekem čudovito mehkem trenutku sem premagala koronavirus. Knockoutiran je obležal pred mojimi nogami. Grenčina, ki se je pretakala po moji notranjosti, ki je puščala v mojih ustih grenak priokus in v mojih očeh senco žalosti, je začela izginjati. Dva meseca in pol. Prekleta, kot stoletje dolga meseca, ki sta spreminjala svet. Predvsem pa ljudi. …
Na prvih bibliobusih (Potujoče knjižnice: “Naše poti so vez med ljudmi! 1. del) so se morali knjižničarji zanesti le na svoje znanje, na kataložne listke in na iznajdljivost. Mobiteli in računalniki so bili še znanstvena fantastika, kooperativni online bibliografski sistem in servisi pa so bili takrat še v nekem »nezemeljskem« zapredku! Ampak: čas je zahteval …
Preberi več “Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!« 2. del”
Potujoče knjižničarstvo je na slovenskih tleh prisotno od davnega leta 1863, ko je mlinar Lovro Stepišnik v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka, ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico – Slovensko bukvarnico. Zbiral je slovenske knjige, ki jih potem nosil v košu od kmetije do kmetije, in …
Preberi več “Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!«, 1. del”