Bibliosmija – kako dišijo knjige

https://i2.wp.com/interestingliterature.com/wp-content/uploads/2017/07/cat-sniffing-book.jpg?ssl=1Svet jezika je prostran, do neke mere znan, do neke mere neraziskan, včasih presenetljivo nov. V tokratnem pisanju nekaj misli o besedah, ki so povezane s knjigo (gr. biblio), pa jih sploh še nismo slišali, ali pa se nočejo usesti v uho ali pa smo jih morda pozabili, saj nam grški in latinski besedni koreni niso več domači.

Preberi več “Bibliosmija – kako dišijo knjige”

Odprtje Razstavišča IZUM s fotografsko razstavo Rudija Urana z naslovom »Pot redukcije in odkrivanje sublimnega«

slika1
Foto: Rudi Uran: Fotelj za vse čase, 2018

V sredo, 15. 5. 2019, ob 18. uri se je uradno odprlo Razstavišče IZUM.

Preberi več “Odprtje Razstavišča IZUM s fotografsko razstavo Rudija Urana z naslovom »Pot redukcije in odkrivanje sublimnega«”

Slovenski normativni zapisi za osebna imena v VIAF

Servis VIAF (Virtual International Authority File) združuje normativne zapise različnih knjižnic na globalnem nivoju. V servisu VIAF so normativni zapisi za osebna imena, korporacije, geografska imena, dela in pojavne oblike. Pri tem sodeluje okrog 50 organizacij, predvsem nacionalnih knjižnic, iz 40 držav. Oktobra 2018 se jim je pridružila tudi Slovenija, ko sta IZUM in NUK z OCLC podpisala pogodbo o sodelovanju.

viaf_naslovna

Preberi več “Slovenski normativni zapisi za osebna imena v VIAF”

»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018

Kakovost zapisov in njihovih (meta)podatkov predstavlja tehnični in teoretični izziv. V bibliotekarski stroki kakovost podatkov lahko razumemo v kontekstu uporabnika, enotne obdelave, katalogizatorja, racionalizacije delovnega procesa in tehnologije (Badovinac, 2017). V okviru aktivnosti spremljanja kakovosti zapisov dnevne produkcije smo h kakovosti pristopili z vidika enotne obdelave virov. Zanima nas, ali podatki ustrezajo mednarodnim standardom, saj vnos podatkov v knjižnične baze podatkov, v primerjavi z drugimi ponudniki podatkov, temelji na načelih natančne preslikave podatkov iz zelo različnih vrst bibliografskih virov, v katerih so upoštevane tudi pomenske značilnosti podatkov, kar pogosto povečuje njihovo kompleksnost.

slika1

Preberi več “»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018”

MARC je mrtev, naj živi BIBFRAME?

logo-bfMinilo je nekaj manj kot sedemnajst let, odkar je Roy Tennant spisal osmrtnico podatkovnemu in komunikacijskemu formatu MARC, ki je bil v 60-letih 20. stoletja sprva razvit zaradi tiskanja kataložnih listkov in izmenjave zapisov. Čeprav se knjižničarska skupnost povečini strinja s trditvami o zastarelosti formata v semantičnem spletnem okolju, kjer prevladuje ideja o povezanih podatkih (angl. linked data), imamo na voljo le malo alternativ, ki bi ustrezale novim konceptualnim modelom, npr. LRM, in transformaciji obstoječih podatkov.

Preberi več “MARC je mrtev, naj živi BIBFRAME?”